Film je nastal v slovensko-francoski koprodukciji. Njegova sorežiserka in animatorka je bila Emilie Pigeard, soscenaristka pa Maria Bohr.

"Vemo, da imajo Francozi poseben status, ko gre za film, saj veljajo za izumitelje filma in velike mojstre na področju filmske umetnosti in AV-industrije. Prav zato je bila že nominacija za nagrado cezar, ki velja za najvišje francosko priznanje na področju filma, poklon slovenskim filmarjem, saj gre za prvo tovrstno uvrstitev v zgodovini slovenskega filma," je Urška Djukić zapisala ob nagradi.

Izrazila je zahvalo vsem, ki so z njo sooblikovali ta film. "Hvaležna sem vsem, ki ste verjeli vame, me spodbujali in mi dali možnost, da skozi film izrazim, kar čutim. Še posebej cenim starejše ženske, ki imate moč, da spodbujate druge mlade ženske, jim dajete podporo in jim pomagate preseči te zastarele družbene vzorce podrejenosti," je zapisala.

"Živa in pomembna tema"
Dodala je, da je bila nominacija "hkrati potrditev, da je prikrito družinsko nasilje nad ženskami še kako živa in pomembna tema, o kateri moramo govoriti in se boriti proti normalizaciji takih sužnjelastniških odnosov med moškimi in ženskami, kot so veljali skozi zgodovino".

Nominirane tri avtorice
V kategoriji kratkega animiranega filma sta se za cezarja potegovala še Caline avtorice Margot Reumont in Noir-soleil animatorke Marie Larrive.

Babičino seksualno življenje popelje gledalca na kratek izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice, ki povzema odnos, v katerem so bile ženske v prvi polovici 20. stoletja pod streho strogih cerkvenih naukov in splošnih družbenih konvencij razumljene kot objekt za potešitev spolne sle svojih mož.

Urška Djukić, ki se podpisuje tudi pod scenarij in montažo Babičinega seksualnega življenja, je navdih za film črpala iz pričevanj žensk, ki jih je Milena Miklavčič zbrala v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače.

Sorodna novica "Evropski oskar" slovenskemu filmu: izjemni uspeh Babičinega seksualnega življenja

Niz mednarodnih zmag
Film Babičino seksualno življenje je decembra lani prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film. Pred tem je bil z glavno nagrado nagrajen na 52. filmskem festivalu v finskem mestu Tampere in nagrado za najboljši animirani film v tekmovalni kategoriji evropskih filmov na mednarodnem festivalu kratkega filma Go Short na Nizozemskem. Za najboljši film je bil razglašen tudi na festivalu animiranega filma FAB v Berlinu.

Slavje Dvanajstega ponoči
Sicer pa je na podelitvi najprestižnejših francoskih filmskih nagrad slavila policijska drama Dvanajstega ponoči v Nemčiji rojenega francoskega režiserja Dominika Molla. Poleg cezarja za najboljši film je ta prejel tudi nagrado za prirejeni scenarij, režijo in najboljši zvok.

Film o kriminalističnem preiskovalcu, ki ga obsede primer umora mlade ženske, je nagrajen tudi za moško stransko vlogo – cezarja je prejel Bouli Lanners. Film je bil nominiran v desetih kategorijah.

Cezarja za izvirni scenarij je prejel Nedolžen, zmes kriminalke in romantične komedije Louisa Garrela. Noemie Merlant je za vlogo v filmu prejela cezarja za stransko žensko vlogo.

Cezar za najboljšo glavno moško vlogo je šel Benoitu Magimelu za film Pacifikcija, za glavno žensko vlogo pa je nagrajena Virginie Efira za film Revoir Paris.

Med tujejezičnimi filmi so na podelitvi nagradili špansko-francoski film Zveri španskega režiserja Rodriga Sorogoyena. Ta sledi zgodbi francoskih zakoncev Antoina in Olge, ki živita mirno življenje v odmaknjeni galicijski vasici, pridelujeta ekološko zelenjavo in obnavljata zapuščene hiše. A njuno nasprotovanje gradnji vetrne elektrarne zaostri odnos s sosedi, zlasti z bratoma, ki v vasi živita že od rojstva.

Cezarje, ki veljajo za francoske oskarje, podeljujejo od leta 1976.