Vzlet. Foto: SpaceX
Vzlet. Foto: SpaceX
In razpad visoko na nebu. Foto: SpaceX
In razpad visoko na nebu. Foto: SpaceX
Starship je večkrat uporabna raketa, sestavljena iz prve stopnje Super Heavy in druge stopnje Starship. Tokratni primerek je sicer prototip in je bil že na začetku namenjen uničenju. Foto: SpaceX
Starship je večkrat uporabna raketa, sestavljena iz prve stopnje Super Heavy in druge stopnje Starship. Tokratni primerek je sicer prototip in je bil že na začetku namenjen uničenju. Foto: SpaceX

Prvi poskusni polet sistema Starship se je končal spektakularno.

Starship je vzletel ob približno 15.30 z Boca Chice (Teksas, ZDA). Ni eksplodiral na ploščadi ali blizu nje, česar so se v SpaceX-u najbolj bali – škoda bi bila ogromna. Že med poletom je odpovedalo pet motorjev raptor prve stopnje, ki jih sicer ima 33, a je Starship vseeno nadaljeval pot v nebo. Nekje nad 30 kilometri višine kilometrov pa se je nekaj očitno zelo zalomilo. Prva stopnja Super Heavy bi morala ugasniti in oddati drugo stopnjo, Starship, na pot. Ločitve ni bilo. Sistem se je začel nenadzorovano obračati. Po balistični trajektoriji je dosegel 39 kilometrov višine in nato prosto padal, vse dokler se ni na 30 kilometrih razletel. Morda je bil aktiviran sistem za samouničenje.

Med dotakanjem goriva. Foto: SpaceX
Med dotakanjem goriva. Foto: SpaceX

Vzrok odpovedi bomo po vsej verjetnosti izvedeli v prihodnjih dneh ali tednih. Imamo pa že nekaj vizualnih namigov. Med vzletom so namreč okoli rakete leteli večji kosi neznanega izvora. Mogoče je, da se je beton ali kakšen drugi del talne infrastrukture poškodoval zaradi silnega potiska Super Heavyja. Ti leteči kosi bi lahko poškodovali motorje. Kot rečeno, nekateri sploh niso goreli, plameni nekaterih drugih pa so bili nenavadne barve, kar namiguje na verjetne napake v delovanju.

Postavimo lahko hipotezo, da so poleg najmanj petih ugasnjenih raptorjev še dodatni delovali nepravilno in da Super Heavy ni zagotovil dovolj potiska za pravilno izvedbo misije. In ker zadeva ni dosegla dovoljšnje višine in hitrosti, se morda niso sprožili ločitveni mehanizmi med Super Heavyjem in Starshipom.

Morda pa je nekaj narobe že z zasnovo raptorjev.

Še dva skrb vzbujajoča vidika: odpadanje kosov kovine med poletom, in kot kaže, požar med motorji.

Polet je bil testne narave, podjetje je z doseženim zadovoljno. Zbralo je meritve, ki bodo pripomogle k razvoju. Polete bo kmalu nadaljevalo. Prvi mož podjetja Elon Musk je zapisal, da bo drugi polet enkrat v prihodnjih nekaj mesecih. Več Super Heavyjev in Starshipov je že pripravljenih ali v izdelavi. Super Heavyji, ki jih proizvajajo zdaj, so že naslednje generacije in precej spremenjeni.

Prvi poskus izstrelitve v ponedeljek je propadel 10 minut pred vžigom zaradi zamrznjenega tlačnega ventila. V njem je bilo nekaj vlage, ki je zaradi hladnega goriva zamrznila.

Video: Posnetek dogodka

Načrtovana časovnica

00:55 – največja aerodinamična obremenitev
02:49 – ugasnitev motorjev Super Heavyja
02:52 – ločitev druge stopnje
02:57 – prižig Starshipa
03:11 – vrnitveni prižig Super Heavyja
04:06 – ugasnitev Super Heavyja
07:40 – pristajalni prižig Super Heavyja
08:03 – konec pristajalnega prižiga Super Heavyja
09:20 – ugasnitev motorjev Starshipa
1:17:21 – vrnitev Starshipa v ozračje
1:30:00 – padec Starshipa v morje

Šlo je za prvi polet celotnega sistema, medtem ko so prototipi druge stopnje v zadnjih dveh letih že večkrat dosegli do 10 kilometrov višine. Samo eden izmed njih je uspešno pristal (poglavje 1).

Neizpolnjeni načrt poleta

Super Heavy je bil prva zvezda tokratnega poleta. S 33 metanskimi motorji raptor je postal najsilnejša prva stopnja rakete, ki je kdaj koli poletela. Sicer ni dosegla orbite, a jo bo po vsej verjetnosti na prihodnjih poletih, ki jih bo mnogo.

Za primerjavo: SLS je visok 98 metrov, prva stopnja ustvari 39,1 meganewtona oziroma 4400 ton potiska. Prva stopnja starega sovjetskega N1 je zmogla 4600 ton. Foto: Nasa/Joel Kowsky
Za primerjavo: SLS je visok 98 metrov, prva stopnja ustvari 39,1 meganewtona oziroma 4400 ton potiska. Prva stopnja starega sovjetskega N1 je zmogla 4600 ton. Foto: Nasa/Joel Kowsky
Starship je na eni strani prekrit s toplotnim ščitom, sestavljenim iz 18.000 keramičnih plošč. Bodo med vrnitvijo v ozračje dovolj učinkovito ustavljale prenos toplote, bodo ostale ali odpadle? Foto: SpaceX
Starship je na eni strani prekrit s toplotnim ščitom, sestavljenim iz 18.000 keramičnih plošč. Bodo med vrnitvijo v ozračje dovolj učinkovito ustavljale prenos toplote, bodo ostale ali odpadle? Foto: SpaceX

Načrtovan je bil "pristanek" na vodni gladini. Super Heavy bi se moral po nesojeni oddaji Starshipa prekucniti, nato navpično naravnan padati navzdol in zavirati z motorji. Vodne gladine bi se moral dotakniti počasi, v navpičnem položaju in se nato zvrniti. Vanj bi morala nato vdreti voda in ga potopiti. Če se to ne bi zgodilo, bi vanj streljali.

Starship bi po neuresničenem načrtu medtem nadaljeval pot do 235 kilometrov višine in opravil skoraj eno orbito okoli Zemlje, nato bi se nad Tihim oceanom vrnil v ozračje. Zaviral bi v vodoravnem položaju in tako tudi padel v morje.

Podjetje je želelo predvsem preizkusiti delovanje Super Heavyja in vrnitev Starshipa v ozračje, zato naprednejših elementov, kot je pristajanje na trdnih tleh ali na robotski ladji, ni načrtovalo.

Zakaj je toliko hrupa zaradi Starshipa?

Sistem Starship v številkah

Višina: 119 metrov
Dolžina: 9 metrov
Masa: 5000 ton
Od tega gorivo: 4600 ton
Potisk prve stopnje: 74,5 milijona newtonov (7500 ton)
Nizkozemeljska tirnica: 150 ton
Nizkozemeljska tirnica, enkratna uporaba: 250 ton

Če bo Starship izpolnil pričakovanja, bodo obstoječe rakete zastarele kot kočije po prihodu avtomobilov.

Daleč so prišli od prvega prototipa, Starhopperja (avgust 2019). Foto: SpaceX
Daleč so prišli od prvega prototipa, Starhopperja (avgust 2019). Foto: SpaceX

SpaceX napoveduje, da bo Starship v celoti večkrat uporaben, izjemno zmogljiv in neverjetno poceni. Cena enega poleta v orbito bo ob zadostnem številu znašala manj kot pet milijonov evrov in je smešna, če jo primerjamo z več milijardami za podobno zmogljiv Nasin SLS. Starship bo v nižjo Zemljino tirnico zmogel dostaviti 150 ton tovora in primerljivo maso dlje v Osončje. Za to bo ključna uvedba orbitalnega dotakanja ohlajenega goriva. En Starship bo že na nebu, do njega pa bo poletelo nekaj dodatnih Starshipov in mu dodajalo gorivo. Tako bo prvi Starship zmogel do zdaj nemogoče količine tovora dostaviti daleč v vesolje.

Starship se bo do tal spustil v vodoravnem položaju. Na fotografiji primerek SN10 s poleta marca 2021. Foto: SpaceX
Starship se bo do tal spustil v vodoravnem položaju. Na fotografiji primerek SN10 s poleta marca 2021. Foto: SpaceX

Musk je zatrdil, da bo lahko Starship s petimi dotakanji goriva proti Marsu poslal kar 150 ton tovora, in to za le nekaj deset milijonov evrov. Za primerjavo: najmasivnejša zadeva, ki jo je človeštvo poslalo na Mars, je tonski rover Perseverance. Musk nadalje želi doseči 20 izstrelitev na dan, po pet na posamični Starship. To bi po Muskovem mnenju omogočilo vzdržno kolonizacijo Marsa.

SpaceX utegne prehiteti Naso s človeško misijo na Mars. Podoba je simbolična. Foto: Nasa
SpaceX utegne prehiteti Naso s človeško misijo na Mars. Podoba je simbolična. Foto: Nasa

Tudi brez poseljevanja rdečega planeta utegne Starship radikalno spremeniti pristop do robotskega raziskovanja vesolja. Kako? Vesoljske raziskovalne misije so danes redke in drage. Posledično morajo biti čim zanesljivejše in temeljijo na visoki tehnologiji, dragih materialih in obsežnem preizkušanju. A če cena poletov radikalno pade, potem so lahko tudi tovori manj zanesljivi in ceneni. Namesto več milijard evrov vložka v en marsovski rover jih lahko naredijo več deset, pa kaj, če kateri izmed njih zataji. Namesto dveh Voyagerjev, ki letita drugim zvezdam naproti, bi jih lahko imeli ducate za manj denarja.

Musk je tovrstno raketo napovedal že leta 2005. Šla je skozi veliko razvojnih iteracij in tudi imen, med drugim BFR (Big Fucking Rocket) in ITS (Interplanetary Transport System). Foto: SpaceX
Musk je tovrstno raketo napovedal že leta 2005. Šla je skozi veliko razvojnih iteracij in tudi imen, med drugim BFR (Big Fucking Rocket) in ITS (Interplanetary Transport System). Foto: SpaceX

Dvomi in nevarnosti

Sorodna novica Nasa presenetljivo izbrala Starship za pristanek na Luni, 60 let od Gagarinovega poleta

Zapišimo tisto, kar smo že velikokrat. Napoved je neverjetna in posledično vredna dvoma. Toda tisti, ki so se Musku dolga leta smejali in njegovo vizijo večkratne uporabe zavračali kot neizvedljivo ali neekonomično, se danes ne smejejo več. Svetovna raketna industrija zdaj sledi njegovim smernicam. Še več, v Starship verjame sama ameriška vesoljska agencija Nasa, saj ga je izbrala za svoj uradni lunarni pristajalnik. Artemis ne more uspeti brez SpaceX-a.

Starship utegne zamajati (ne)varnost. Zakaj? Nasa je nekoč že imela večkrat uporabne Space Shuttle. Dva izmed njih sta končala v plamenih, umrlo je 14 ljudi. Starship je danes daleč, daleč od stopnje varnosti Space Shuttlov. In če bo Starship v bližnji prihodnosti zatajil ob pristajanju in na smrt v grozi ter ognju obsodil več kot sto ljudi na krovu, potem se programu ne piše dobro. Mogoče pa se bo po zgledu letalske industrije človeštvo pač privadilo, da se tu in tam zgodi nesreča. Sploh če bo poletov Starshipov res več kot sedem tisoč na leto.