Z zakonskim predlogom, kot je v postopku sprejemanja pojasnjeval minister Boštjan Poklukar, poenostavljajo postopek menjave delodajalca, z večjo vlogo zavoda za zaposlovanje pa omogočajo pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja. S tem želijo na ministrstvu s sistemskim pristopom razbremeniti upravne enote, te procese pa bodo nadaljevali tudi v okviru redne novele zakona o tujcih, ki je predvidena v drugi polovici tega leta.

Novela določa tudi pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane državljanov tretjih držav ter na ravni A2 za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za državljane tretjih držav.

Slovenščina za zdaj še ni pogoj

Do 27. oktobra pogoja znanja slovenskega jezika tujcem še ni treba izpolnjevati. Od 28. oktobra 2023 do 1. novembra 2024 bo v postopku podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine treba predložiti potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni, od 1. novembra 2024 pa bo v postopku podaljšanja dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine in za stalno prebivanje treba predložiti potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika.

Zaradi pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane tujcev, ki bo po njihovem mnenju povzročila razdruževanje družin, je novela naletela na ostro nasprotovanje nevladnih organizacij. Iz istega razloga so ji nasprotovali tudi v Levici. Opozorili so, da je z novelo ogrožena pravica tujcev, predvsem fizičnih delavcev do družinskega življenja.

V pripravi strategija integracije tujcev

Državni svet pa je na novelo zakona vložil veto, saj je menil, da zamik pri uveljavitvi zakona prejšnje vlade v delu, ki se nanaša na pogoj znanja slovenskega jezika za tujce, ne omogoča integracije. Vendar pa je integracija posameznika pravica in dolžnost slehernega posameznika, ki prebiva oziroma namerava prebivati v Sloveniji. Potreba po znanju jezika je na vsakem koraku, še zlasti pa pri zaposlovanju in vključevanju v delovno okolje, so poudarili.

Zaradi vseh izraženih pomislekov ob sprejemanju zakonske novele so se na notranjem ministrstvu v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami lotili priprave strategije o integraciji tujcev. To naj bi vlada sprejela v šestih mesecih.