Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič

Strateški svet za energetski prehod pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki ga sestavljajo predstavniki podjetij iz energetske in predelovalne industrije ter različni strokovnjaki, je na tokratni seji obravnaval predlog posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki je bil javno predstavljen 6. aprila letos. Pridružili so se jim tudi mladi iz različnih organizacij, ki jim je ta tematika blizu, ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer s sodelavci.

Vesna Nahtigal. Foto: BoBo
Vesna Nahtigal. Foto: BoBo

"Kar se tiče samega NEPN-ja, ocenjujemo, in to smo že opozarjali skozi različne posvete, mora biti vsa možna energija vključena, torej kar je pač možnega od vetra, sonca, vode, geotermalike, ampak zavedamo se, da brez drugega bloka jedrske elektrarne ne bo šlo," je ob robu seje v izjavi za medije dejala generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal. Ob tem je poudarila, da moramo do odločitve priti takoj, saj se z zavlačevanjem ne bomo rešili problema.

Še en pomemben podatek, ki jih je po njenih besedah zmotil v osnutku dokumenta, govori o jedrski energiji šele leta 2040. "Do takrat bo prepozno in vsi vemo, da moramo danes sprejemati odločitve, vemo, da smo 10 let premalo vlagali v vse te vrste energije in da je skrajni čas, da damo karte na mizo in se dogovorimo, kako bomo poskrbeli za energetsko samozadostnost," je povedala generalna direktorica GZS-ja.

Industrija sloni na ceni elektrike

Sorodna novica Podnebna strategija spisana, do leta 2050 najmanj 60-odstotni delež obnovljivih virov energije

Nahtigalova je na seji strateškega sveta poudarila, da je v Sloveniji delež ustvarjenega bruto domačega proizvoda (BDP) industrije med najvišjimi v Evropi. Prav tako je industrija najpomembnejši odjemalec energije v državi, saj porabi dve tretjini zemeljskega plina in polovico električne energije znotraj poslovne rabe, so v sporočilu za javnost zapisali na GZS-ju.

"Zato mora NEPN industriji nameniti posebno poglavje, v katerem naj se država opredeli, kako ji bo zagotovila energetsko oskrbo v prihodnje in s tem pogoje za konkurenčno delovanje," je prepričana Nahtigalova.

Na GZS-ju glede osnutka NEPN-ja pogrešajo tudi, kako sta vanj umeščena proizvodnja materialov ter zagotavljanje konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo, je ob robu seje pojasnil predsednik združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS-ju in predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.

"Vse tisto, kar smo v preteklosti s strokovnega vidika pripravili, ni bilo prepoznano v tem predlogu in zato je treba z našega zornega kota tudi ta osnutek dopolniti in ga nadgrajevati," je opozoril. Na področju proizvodnje materialov si po Drobničevih besedah želijo predvsem to, da imajo zagotovljeno zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo, in to čim prej.

V Sloveniji in tudi večini drugih evropskih držav v trenutnem okolju proizvodnja materialov, ki za svojo proizvodnjo potrebujejo velike količine električne energije, ni več mogoča. Tako že prihaja do ukinjanja proizvodnje aluminija, razlog za to pa so previsoke cene električne energije, je dejal Drobnič.

Se pa proizvodnja teh materialov povečuje na drugih koncih sveta, kar pa pomeni, da evropski prostor izgublja svojo močno konkurenčno prednost na tem področju, je poudaril.

Kumer: Eni za večjo, drugi za manjšo rast industrije

Sorodna novica Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo ambicioznejši NEPN: "Podnebni zlom se nam dogaja pred očmi"

"Natančno sem prebral oba dokumenta, tako tega, ki so ga pripravili mladi, kot dokument GZS-ja, in iz teh izhaja ključen izziv: preskromna ocena rasti BDP-ja kot posledica skromne rasti industrijske proizvodnje, kar poudarja gospodarstvo, na drugi strani pa mladi izpostavljajo ravno problem previsoke rasti industrije," je, kot so sporočili z GZS-ja, na seji dejal minister Bojan Kumer. Prepričan je, da bo treba poiskati konsenz.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen medtem razume, da gospodarstvo podpira izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško, vendar meni, da današnje tehnologije omogočajo cenejšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in njeno lažje shranjevanje.