Gledalci so na prvo mesto postavili Finsko, žirija pa Švedsko. Foto: Reuters
Gledalci so na prvo mesto postavili Finsko, žirija pa Švedsko. Foto: Reuters

"Le štiri države so med prvih deset uvrstile tako strokovne žirije kot gledalci, to so Švedska, Finska, Izrael in Italija," je razlike ponazoril predsednik Kluba ljubiteljev Evrovizije (OGAE Slovenija) Miran Cvetko.

Klub ljubiteljev Evrovizije je v preteklosti že imenoval svoje člane v slovensko žirijo. "V prvi vrsti je to glasbeno tekmovanje, zato bi morali biti kriteriji vokalna sposobnost, nato glasbena podlaga in seveda vokalna moč na odru," o ocenjevanju nastopov pravi Cvetko, ki poziva k vnovičnim tekmovanjem v živo.

V pogovoru smo se dotaknili tudi zmage Švedske, ki je po glasovih občinstva osvojila drugo mesto, ter o različnem dojemanju "političnosti" Evropske radiofuzne zveze (EBU). Vabljeni k branju intervjuja.

Na družbenih omrežjih se pojavljajo namigovanja, da je švedska predstavnica pri glasovanju žirije dobila kakšno točko več tudi zaradi petdesete obletnice zmage zasedbe ABBA prihodnje leto. Menite, da je v tem kaj resnice?

Loreen je uspelo Švedski,
Loreen je uspelo Švedski, "valilnici glasbenih talentov", zagotoviti izvedbo Evrovizije v letu 50. obletnice Abbe. Foto: Reuters

Težko bi rekel, da je dobila kakšno točko več ravno zaradi petdesete obletnice ABBE, vsekakor pa je zanimivo, da se namigovanja sploh pojavljajo. Govorimo o Švedski, skorajšnji domovini Pesmi Evrovizije, katerih izbor, imenovan Melodiefestival, gleda milijone oboževalcev po celi Evropi in širše; o Švedski, ki velja za valilnico talentov, dobrih pevcev. Se pa tudi meni poraja vprašanje, ali ni prihod ABBE iz popolne anonimnosti in nedostopnosti do stanja v zadnjem letu, ko se je začela pojavljati v medijih – kaj če so vsi skupaj pripravljali teren? Morda pa je v teh govoricah tudi kaj resnice.

Pojavljajo se tudi kritike, da strokovne žirije v posameznih državah niso "enakovredne". Vsaka država člane namreč izbere sama, pri tem pa merila za izbor niso določena. Kako vi gledate na to?

Kadar gre za tekmovanje, točkovanje, nagrado oziroma zmago, bi na vsakem tekmovanju morala biti jasna pravila. V preteklosti so bila pravila glede izobrazbe, starosti, deleža po spolu in podobno. Verjamem, da teh standardov v nekaterih državah niso dosegli, zato so jih na EBU-ju naredili bolj ohlapne; da se države same odločijo, kakšen kriterij bodo imele. Moje mnenje je, da bi kljub vsemu morali v strokovni komisiji biti ljudje, ki imajo opravka z glasbo.

Ali morda veste – po spletu krožijo take informacije: ali drži, da je v francoski žiriji le en član?

Žal so to nedokazljive špekulacije. Na uradni strani eurovision.tv piše, da je bilo izbranih pet članov žirije. Da ni bilo prisotnih vseh pet članov, pa nisem slišal.

Odgovorni pri Evroviziji vztrajno zagotavljajo, da je tekmovanje apolitično. Pa vendar je skoraj vsako leto nekaj kritik ravno na politično naravo glasovanja. Lani je na primer na valu evropskih simpatij zmagala ukrajinska zasedba, za katero so gledalci oddali rekordno število glasov, tako da bi težko rekli, da Evrovizija s politiko nima prav nič. Se strinjate?

Pravzaprav bi radi vodilni prepričali vse okoli sebe in v prvi vrsti še sebe, da je tekmovanje apolitično. Morda želijo, da bi bilo, a je to praktično najbolj politično tekmovanje od vseh na svetu. EBU s svoji pristopi kroji določena pravila glede nastopov in vsega zraven. V preteklosti so morale določene države zamenjati naslove ali celo pesmi nastopajočih, ker so vsebovale prevelike elemente političnega sporočila, nekaterih se pa niso niti dotaknili.

Sorodna novica "Evrovizija je nepolitična" – EBU zavrnil prošnjo Zelenskega, da bi nagovoril evrovizijsko občinstvo

V zadnjem času sta iz tekmovanja izločeni Rusija in Belorusija. To ne bi bilo nič nenavadnega, saj so jih izločili iz vseh športnih, kulturnih in drugih tekmovanj. A vseeno je pred tem EBU izjavil, da so oni apolitični in da politika nima mesta na Pesmi Evrovizije. Govorili so tudi, da se ne bo nikogar izključilo, potem pa izločijo Rusijo in Belorusijo. Tudi udeležba nastopajočih je močno politična. Poglejte primer Moldavije letos, pojejo v romunščini, ekipa je protiruska. Imamo tudi hrvaško sporočilo o moronu ŠČ, ki govori o Putinu. Veliko tega je bilo pred letošnjo izvedbo Pesmi Evrovizije.

Kakšno težo bi po vašem mnenju morali imeti glasovi strokovnih žirij na Evroviziji?

Glasovanje bi moralo veljati enako kot glasovi strokovnih žirij, torej da oboje velja 50 odstotkov. Letos so v nekaterih primerih nastala zelo velika razhajanja med strokovno žirijo in glasovi ljudstev. Nekaj dejstev: le štiri države so med prvih deset uvrstile tako strokovne žirije kot gledalci, to so Švedska, Finska, Izrael in Italija. Švedska, ki je prepričljivo zmagala pri strokovnih žirijah, je zasedla drugo mesto pri gledalcih. Finska je prepričljivo zmagala pri gledalcih, strokovne žirije pa so jo uvrstile šele na četrto mesto.

Let 3 je evropska publika uvrstila na sedmo mesto, vendar jih je žirija postavila šele na predzadnje mesto. Foto: EPA
Let 3 je evropska publika uvrstila na sedmo mesto, vendar jih je žirija postavila šele na predzadnje mesto. Foto: EPA

Veliki razkoraki so bili tudi pri naslednjih državah: Estonija je bila pri strokovnih žirijah peta, pri gledalcih šele 19. (14 mest razlike). Avstralija je bila pri strokovnih žirijah šesta, pri gledalcih šele 20. (14 mest razlike). Avstrija je bila pri strokovnih žirijah osma, pri gledalcih šele 21. (13 mest razlike). Španija je bila pri strokovnih žirijah deveta, pri gledalcih zadnja, 26. (17 mest razlike). Norveška je bila pri gledalcih tretja, pri strokovnih žirijah šele 17. (14 mest razlike). Ukrajina je bila pri gledalcih četrta, pri strokovnih žirijah šele 15. (11 mest razlike). Poljska je bila pri gledalcih osma, pri strokovnih žirijah šele 24. (16 mest razlike). Moldavija je bila po gledalcih deveta, pri strokovnih žirijah šele 20. (11 mest razlike). Albanija je bila pri gledalcih deseta, pri strokovnih žirijah šele 21. (11 mest razlike).

Največja razlika med strokovno žirijo in gledalci pa je nastala pri Hrvaški, ki je bila pri gledalcih na visokem sedmem mestu, pri strokovnih žirijah pa na predzadnjem (25.) mestu – kar je 18 mest razlike! EBU bo moral spremeniti veliko dejavnikov, eden izmed njih je "strokovna" žirija.

Lahko žirija sploh sprejme kakšno odločitev, ne da bi se znašla pod plazom kritik občinstva?

Če govorimo o strokovni žiriji pri nas, je tako, da se vedno pojavljajo kritike glede tistih, ki sedijo na teh sedežih kot člani žirije. Najverjetneje je težko dati neko težo tekmovanju z izbiro žirije, če ta ni kompetentna ali pa je morda preveč pristranska. Pri nas, v Sloveniji, nastane težava, ker smo majhni in je težko izbrati žirijo, ki bi bila neodvisna od tekmovanja. Velikokrat se žiranti poznajo z nastopajočimi, morda so v sorodu, sodelujejo skupaj ali s televizijsko hišo, ki prireja tekmovanje. Ampak to je izziv pri nas. Če imajo podobne težave tudi drugje in če gre za zadevo mednarodnih razsežnosti, ima EBU velik izziv, kako urediti stvari.

Kako komentirate glasovanje slovenske žirije na letošnji Evroviziji?

Joker Out so v finalu kljub suverenemu nastopu osvojili 21. mesto. Foto: Reuters
Joker Out so v finalu kljub suverenemu nastopu osvojili 21. mesto. Foto: Reuters

Ne morem reči, ali je žirija glasovala dobro ali slabo. Najbolj bode v oči, da so glasovali popolnoma drugače kot občinstvo. To se je zgodilo v več primerih, ne samo pri nas. Strokovna žirija v Sloveniji je podelila 12 točk Italiji (občinstvo 8), Švedski 7 točk (občinstvo zmagovalki samo 4) in Belgiji 5 točk (občinstvo2 točki). V vseh drugih primerih ni skupnih točk.

Člani našega kluba smo bili že dvakrat člani strokovne žirije. Vsem bi radi svetovali, da svoje delo opravijo profesionalno in s ponosom. V našem društvu smo morali izbrati pet članov žirije po določenih pravilih, kot so izobrazba, spol, starost, in smo poslušali pesmi ter poslali svoje glasove. Seštevek vseh petih je prinesel točke. Mi smo to naredili brez spraševanja, za koga bi bilo dobro glasovati, brez klicanja med seboj, brez stikov in brez dogovarjanja, komu bi in komu ne. Še danes ne vemo, kako smo posamezniki glasovali, in to se nam zdi prav.

Na kaj vse morajo biti žiranti pozorni pri podeljevanju točk?

Treba je gledati skupek nekih dejavnikov. V prvi vrsti je to glasbeno tekmovanje in bi moral biti kriterij vokalna sposobnost, nato glasbena podlaga in seveda vokalna moč na odru. Evrovizija bi po našem mnenju morala razmišljati, da postavijo glasbene spremljevalce oz. backvokaliste nazaj na oder, saj posneti nastopi nimajo nobenega smisla. V zadnjem času je bilo veliko težav z žirijami, največkrat so bila kriva dogovarjanja med samimi žirijami in dogovarjanja glede točk. Na srečo žirija v Sloveniji tega ni uporabljala, meče pa to slabo luč na vse žirije.