Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Predsedniki panožnih zbornic so se seznanili z zakoni, ki zvišujejo obremenjenost gospodarstva in zmanjšujejo njegovo mednarodno konkurenčnost. Kot primer so v Gospodarski zbornici Slovenija (GZS) navedli zakon o dolgotrajni oskrbi. "Čeprav so plače v Sloveniji med najbolj obremenjenimi s prispevki v primerjavi z državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in četudi je vlada obljubila razbremenitev gospodarstva, vidimo, da je praksa povsem drugačna," je dejal predsednik GZS-ja Tibor Šimonka.

Sorodna novica Minister zatrjuje: Predlagana ureditev bo zagotavljala posamezniku celostno oskrbo vse do smrti

Na sestanku so govorili o stanju v industrijski proizvodnji. Podatki za Slovenijo za maj niso obrnili negativnega trenda, ki je v industriji vse od oktobra lani, so opozorili in dodali, da v več kot polovici panog v Sloveniji ugotavljajo padec proizvodnje, ponekod je celo 20-odstoten. Najbolj na udaru so kemijska industrija, proizvodnja papirja, obdelava in predelava lesa, proizvodnja pohištva, kovin, nekovinskih materialov, izdelkov iz gume, oblačil, so našteli.

"Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je najšibkejši po juliju 2020," je dejal glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc. Šimonka je dodal, da bi moralo "padanje industrijske proizvodnje od oktobra lani prižgati rdeč alarm in klic k pripravi ukrepov v primeru nadaljevanja negativnih trendov". Spomnil je na obljubljeni inštitut čakanja na delo, ki ga imajo razvite države v nasprotju s Slovenijo urejenega na sistemski ravni.

Sorodna novica GZS: Padec industrijske proizvodnje je opozoril na nezadostne ukrepe države

Ob tem se zmanjšuje povpraševanje na evropski ravni, kar je po navedbah GZS slab obet za izvozno naravnano slovensko gospodarstvo. "Nižje cene energentov v ZDA in Aziji znižujejo konkurenčnost v industriji materialov v državah srednje Evrope, tudi v Sloveniji. Šibka rast porabe na Kitajskem je nevarnost, da bi evropski trg preplavili cenejši izdelki iz Azije. Rast stroškov financiranja vpliva na optimizacijo zalog in na zmanjševanje zalog ter omejuje porabo blaga, ki se financira s posojili oz. lizingi," so ponazorili.