Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zgodba se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta bila tako Slovenija kot BiH del skupne države. Elektrogospodarstvo, v katerem je bila združena vsa energetika v Sloveniji, je tedaj sofinanciralo gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik. V zameno naj bi v naslednjih letih od tam prejemali električno energijo, poroča Delo.

Sorodna novica KOPAČ O TERJATVAH DO REPUBLIKE SRBSKE

Termoelektrarna Ugljevik je bila končana leta 1985, Elektrogospodarstvo Slovenije pa je elektriko dobivalo do leta 1991. Po začetku vojne v BiH-u in na Hrvaškem so bile omrežne povezave prekinjene, s tem pa tudi dobava elektrike.

Slovenija je proti Ugljeviku oziroma BiH-u sprožila dva spora, zaradi nedobavljene elektrike in zaradi vlaganj v elektrarno.

Arbitražno sodišče s sedežem v Beogradu je po skoraj desetih letih izdalo delno odločbo, da je družba Elektrogospodarstvo Slovenije upravičena do izplačila 67 milijonov evrov nadomestila iz naslova nedobavljene električne energije iz Termoelektrarne Ugljevik v Republiki Srbski v obdobju od junija 2011 do decembra 2021 ter zamudnih obresti od 1. januarja 2022 do dneva plačila, so v sporočilu za javnost zapisali na HSE-ju.

Prisojena odškodnina, vključno z obrestmi, po poročanju Dnevnika znaša 67 milijonov evrov, pri čemer je HSE po poročanju bosanskih medijev od termoelektrarne zahteval 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti.

Po besedah generalnega direktorja holdinga Tomaža Štoklja gre za izjemen uspeh HSE-ja v dolgotrajnem postopku uveljavljanja nesporne pravice slovenskega elektrogospodarstva iz naslova preteklih vlaganj. Zoper odločitev sodišča pritožba ni več možna.

Kot so pojasnili v HSE-ju, spor povezan z vlaganji v termoelektrarno sega v junij 2014. Takrat je HSE zoper družbo Rudnik in termoelektrarna Ugljevik vložil zahtevo za ad hoc arbitražo s sedežem v Beogradu. Gre za spor v zvezi z vlaganji v izgradnjo rudnika in termoelektrarne ter skupaj več kot 5 TWh nedobavljene dolgovane električne energije.

"Dolgoletni trud strokovne ekipe HSE-ja, ki je skupaj s sodelujočimi odvetniki nastopala v arbitraži, je poplačan. Gre za še en velik korak v postopkih zoper tuje subjekte pred tujimi forumi, na katerega smo lahko upravičeno ponosni," so v HSE-ju povzeli poslovnega direktorja Uroša Podobnika.

Sorodna novica HSE je od naslednika Alstoma iztožil 261 milijonov evrov, 131 milijonov jih je že prejel na račun

Kot so spomnili v HSE-ju, gre za že njihov drugi velik uspeh na mednarodnem sodnem parketu. Spomnili so na izvensodno poravnavo, skupaj vredno 261 milijonov evrov, ki sta jo HSE in Teš leta 2021 v korist Teša podpisala s skupino General Electric.

V nadaljevanju postopka bo arbitražni tribunal po pojasnilih HSE-ja odločalo še o višini obresti za obdobje med 12. junijem 2011 in 31. decembrom 2021.

Odprto ostaja še vprašanje nedobave električne energije od 1. januarja lani dalje ter arbitražni postopek zoper državo BiH pred mednarodnim sodiščem v New Yorku, v katerem se bosta ugotavljala temelj odškodninske terjatve in višina škode iz naslova kršitev pravil o zaščiti tujih investicij. Ta postopek se bo po večletnem mirovanju nadaljeval po zaključku ad hoc arbitraže, so zapisali v HSE-ju.

HSE naj bi želel odškodnino v naravi

Kot je danes poročal Dnevnik, je HSE po poročanju bosanskih medijev od termoelektrarne zahteval 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti.

Sorodna novica HSE bo nadgrajeval TE Ugljevik

V HSE-ju naj bi si po neuradnih informacijah Dnevnika prizadevali, da bi dosojeno odškodnino dobili vrnjeno v naravi, bodisi v obliki lastniškega deleža v Ugljeviku bodisi v obliki električne energije iz elektroenergetskega sistema BiH-a.

Ne glede na to, da družbo Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS) po sklepu vlade v arbitražah zastopa HSE, prisojena odškodnina pripada EGS-ju. Del odškodnine bo tako prejela država v svoj proračun, del pa HSE. Kolikšen natančno bo delež obeh, v HSE-ju za Dnevnik niso povedali.

Tožbeni zahtevek več kot milijardo evrov

Osnovni tožbeni zahtevek HSE-ja v obeh tekočih arbitražnih postopkih, tako v Beogradu kot v Washingtonu, je sicer vreden približno 760 milijonov evrov, skupaj z obrestmi od leta 2014 naprej pa več kot milijardo evrov. Gre za enega najvišjih slovenskih mednarodnih tožbenih zahtevkov, še navaja Dnevnik.