Foto: AP
Foto: AP

"Že 15 let opazujemo kaos z odpadki, ki dela škodo ne le naravi, ampak tudi proračunu. Iz Slovenije izginjajo dragoceni materiali v odpadkih. Kopičijo in gorijo pa tisti, s katerimi ne moremo narediti nič in za katere plačujemo državljani. S kavcijskim sistemom sekamo lovke smetarskim lobijem in okoljskemu kriminalu," je na novinarski konferenci povedal predsednik društva Eko kroga Uroš Macerl.

Kavcijski sistem za plastenke, pločevinke in steklenice, kot navajajo, poznajo v 10 evropskih državah, v 15 pa ga bodo vzpostavili v prihodnjih letih. Zadnja država, ki se je odločila za ta korak, je Avstrija.

Vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak je za TV Slovenija pojasnila, da v bistvu gre za sistem, po katerem vsak kupec, ko kupi pijačo, plača določen znesek. "Mi smo predlagali deset centov in to kavcijo, potem ko kupec vrne prazno embalažo, dobi nazaj. Vrne jo lahko v trgovine, se pravi v večje nakupovalne centre in tudi v manjše trgovine. Takrat v bistvu dobi neki listek, na katerem je napisan znesek v vrednosti kavcije, ki jo lahko dobi nazaj izplačano v gotovini ali pa jo unovči pri naslednjem nakupu. Kar je tudi eden od motivov, zakaj tudi trgovci navsezadnje pristopajo k takšnemu sistemu," je povedala Oblak.

Pojasnila je tudi, da je organizacija, ki vodi kavcijski sistem, po navadi sestavljena iz trgovcev in proizvajalcev: "Na eni strani so dolžni poskrbeti za odpadno embalažo, na drugi strani pa se ve, da je njihov interes, da poskrbijo za čim večjo stroškovnost in učinkovitost in zberejo zadostne količine, ki jih potem preusmerijo recimo v recikliranje prek trga sekundarnih surovin. Na tak način dobijo večje količine teh zbranih odpadnih materialov in tudi na trgu so zaradi čistosti več vredni. Se pravi, da tudi prinaša pozitivne učinke, ne samo proizvajalcem, ampak tudi navsezadnje nam vsem."

"Pravzaprav je dosedanja zakonodaja malce to onemogočala, ker smo imeli deljeno odgovornost. Na eni strani so bila komunalna podjetja zavezana za ločeno zbiranje. Od tukaj naprej so potem brezplačno te količine oddale embalažnim družbam, ki so to sortirale in potem preusmerile v recikliranje. S spremembo zakonodaje, zakon o varstvu okolja je zdaj v parlamentarni obravnavi, pa se v skladu z evropsko zakonodajo sistem spreminja in so proizvajalci odgovorni tudi za ločeno zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstev. Tukaj je v bistvu neka točka, ki omogoča vzpostavitev takšnega sistema," je še pojasnila.

Kavcijski sistem bi morala podpreti politika

V Eko krogu si želijo, da bi bil kavcijski sistem naslednji korak po akciji Očistimo Slovenijo, saj je ob cestah odvrženih prav največ plastenk. V društvu so opravili tudi anketo, ki je pokazala, da bi od skoraj 1900 vprašanih kavcijski sistem podprlo več kot 99 odstotkov vprašanih. Zaradi vseh prednosti, ki jih ta prinaša, pa so prepričani, da bi ga morala podpreti tudi politika. "Izgovori, da to ni mogoče, ne obstajajo," je poudaril Macerl.

V Eko krogu poudarjajo, da se je kavcijski sistem izkazal kot cenejši, učinkovitejši in preglednejši sistem zbiranja odpadne embalaže. Poleg tega odpira nova delovna meta, prispeva k manj smetenja ter omogoča več ponovne uporabe embalaže pijač in kakovostnega recikliranja. "Verjamem, da je to korak naprej, kjer pridobimo vsi," pa je povedal Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki je Eko krogu pomagal pri pripravi dopolnil k predlogu novega zakona o varstvu okolja.

Eko krog za vzpostavitev kavcijskega sistema zbiranja embalaže