Posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice in okolje David Richard Boyd, ki je te dni na uradnem obisku v Sloveniji, se je sestal s prebivalci Anhovega, s civilno iniciativo Danes, društvom EKO Anhovo in dolina Soče ter drugimi organizacijami. Po ogledu proizvodnje v Salonitu Anhovo, ki deluje že od leta 1921, so ga seznanili s problematiko življenja v bližini cementarne.

V preteklosti so prebivalci živeli ob industriji z uporabo azbesta, ki je povzročil hude zdravstvene težave in prezgodnje smrti. Danes pa v Anhovem kot energent sosežigajo odpadke, pri čemer so mejne vrednosti izpustov pri cementarnah občutno višje kot pri sežigalnicah odpadkov.

"Pozivamo, da se končno izenačijo mejne vrednosti sežigalnic smeti in sosežigalnic smeti, kot je cementarna Salonit Anhovo. Naša zahteva je tudi, da se končno uredi dostop do čiste pitne vode. Zgodilo se je že več industrijskih izlivov v Sočo, ki je še vedno vir pitne vode, kar je povsem neustrezno, zato pričakujemo, sploh glede na to, da so trenutno v državnem proračunu predvidena sredstva za izgradnjo novega vodovoda, da se bo to v kratkem zgodilo," je dejal Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Vse organizacije, ki so se udeležile srečanja z Boydom, podpirajo zahteve obeh lokalnih društev po zakonski izenačitvi dovoljenih izpustov za sežig in sosežig, priključitvi Deskel in okolice na nov vodni vir, razglasitvi vodovarstvenih območij v občini in stalnem emisijskem nadzoru težkih kovin.

"Nesprejemljivo je, da se industrija postavlja na prvo mesto, ne pa zdravje prebivalcev. Nedopustno je, da se namerava podvojiti količina sosežiga ob želji, da bi povsem prešli na alternativne vrste goriva in da se ob tem ne upošteva zdravstvena slika prebivalstva," je glavne pomisleke CI Danes na novinarski konferenci v Anhovem strnila Manuela Korečič.

Cementarna Salonit Anhovo ima trenutno dovoljenje za sosežig skoraj 109.000 ton odpadkov, leta 2020 so podali vlogo za povišanje na 135.000 ton, ki pa so jo ob pritiskih zdravnikov in civilne družbe umaknili. Aprila letos so izrazili jasno namero, da bi radi sosežig povečali na 220.000 ton, trenutno naj bi Salonit kot potencialni onesnaževalec izdeloval poročilo o vplivih na okolje, ki je eden od predpogojev za novo vlogo, so navedli na novinarski konferenci.

Uroš Macerl iz društva Eko krog je poudaril, da čeprav so evropske in slovenske emisijske vrednosti izenačene, obstaja razlika med denimo nemškimi cementarnami, ki uporabljajo sosežig, in Salonitom Anhovo. "Na lokaciji Anhovega sta ob vsej preteklosti, ki so jo tu doživeli z azbestom, izdaja okoljskega dovoljenja z neomejenim rokom in ideja o povečanju sosežiga norost," je povedal. "Zelo žalostno je, kako leta in leta kapital počne v tej državi točno to, kar mu ta država dovoljuje z izdanimi dovoljenji in izredno slabim nadzorom. Tu se gre za prodajo življenj za velike dobičke tujih lastnikov," je prepričan Macerl.

"Da je od tega, v kateri občini v Sloveniji živiš, odvisno, kako čist zrak boš imel, ali bo zaradi tega ogroženo tvoje zdravje in življenje, je nedopustno. In nedopustno je tudi, da mora ta boj lokalna skupnost v Anhovem biti sama," pa je dejala Nataša Posel iz Amnesty International Slovenija.

Kanadski okoljski pravnik in aktivist ter posebni poročevalec ZN-a Boyd se je v okviru obiska srečal tudi z vodstvom Salonita Anhovo, kjer so v izjavi za javnost zapisali, da so se med diskusijo dotaknili številnih vprašanj, predvsem najnovejših neodvisnih okoljskih meritev in razvojnih načrtov za zeleni prehod cementarne.

Boyd danes ni bil na voljo za izjave. V Sloveniji je na enotedenskem obisku, delno poročilo o učinkih okoljskih tveganj na človekove pravice v Sloveniji bo predstavil 6. oktobra v Ljubljani, marca prihodnje leto pa tudi v ZN-u.