Od vrha v Köbenhavnu pričakujejo, da se bodo države zavezale k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Foto: Reuters
Od vrha v Köbenhavnu pričakujejo, da se bodo države zavezale k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Foto: Reuters
Köbenhavn
Oči sveta bodo naslednjih 12 dni uprte v Köbenhavn. Foto: EPA
London
V Londonu so že konec tedna potekali protesti, kjer so države pozivali, naj ukrepajo v boju proti podnebnim spremembam. Foto: EPA
Köbenhavn
Številne okoljevarstvene organizacije od Köbenhavna pričakujejo, da bodo države obljubile konkretno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Foto: Reuters
V Köbenhavnu se je začelo

Naslednjih 12 dni bodo oči sveta uprte v dansko prestolnico, kjer bodo svetovne države poskušali rešiti svet pred podnebno katastrofo. "Naslednja dva tedna bo Köbenhavn Hopenhagen. Do konca moramo svetu vrniti nazaj, kar nam je svet podelil: upanje na boljšo prihodnost," je zbrane ob začetku vrha nagovoril danski predsednik vlade.

Rajendro K. Pačauri, vodja ZN-ovega programa proti podnebnim spremembam, je v svojem nagovoru kritiziral t. i. afero ClimateGate, nedavno objavo elektronskih sporočil znanstvenikov, ki ocenjujejo svetovno segrevanje na univerzi Vzhodna Anglija.

V Köbenhavnu se je zbralo približno 15.000 delegatov 192 držav članic Združenih narodov, v naslednjih dneh pa se jim bo pridružilo še več kot 100 svetovnih voditeljev. Podnebno konferenco so nekateri znanstveniki označili kot najpomembnejšo v zgodovini človeštva.

Nov dogovor, ki bo nadomestil kjotski protokol
Cilj konference v Köbenhavnu je doseči pravičen, celovit in obvezujoč globalni dogovor o boju proti podnebnim spremembam, ki naj bi po letu 2012 nasledil kjotski protokol. Kjotski protokol je k boju proti podnebnim spremembam in k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje zavezoval le 37 industrijskih in tranzicijskih držav, ne pa tudi držav v razvoju. Kjotskega protokola tudi ZDA niso podpisale, zato ta ni pomenil učinkovitega mehanizma za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni.

V Köbenavnu naj bi skušali doseči vsesplošni dogovor, ki bo obvezujoč za vse države, toda kot vse kaže do zdaj, bodo sklenili le zavezujoč politični dogovor. Ta naj bi vseboval zaveze, ki bi jih v letu 2010 preoblikovali v zavezujoč mednarodni sporazum.

Dvig temperature za največ dve stopinji Celzija
Znanstveniki opozarjajo, da se morajo na pogajanjih v Köbenhavnu dogovoriti, da se dvig povprečne temperature glede na predindustrijsko obdobje omeji na največ dve stopinji Celzija. Medvladna strokovna skupina Združenih narodov o podnebnih spremembah tako meni, da bi morale industrializirane države do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za od 25 do 40 odstotkov pod raven iz leta 1990, države v razvoju pa do leta 2020 rast izpustov omejiti na približno od 15 do 30 odstotkov pod svoje dosedanje običajne vrednosti. Do leta 2050 bi morale razvite države svoje izpuste zmanjšati za med 80 in 95 odstotki, na svetovni ravni pa bi ti morali pasti vsaj za 50 odstotkov glede na 1990.

Konferenca v Köbenhavnu najbrž ne bo prinesla idealnega scenarija, a optimizem se po letih počasnih pogajanj le povečuje, saj so pripravljenost k zmanjšanju oz. omejitvi izpustov izrazile tudi ZDA in številne ključne države v razvoju.

De Boer: Upanje je veliko
Na predvečer vrha je Yvo de Boer, glavni podnebni pogajalec Združenih narodov, povedal, da pogovori potekajo odlično in da se zaveze držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje kar vrstijo. "Še nikoli v zadnjih 17 letih podnebnih pogajanj niso različne države obljubile toliko kot letos. To je neverjetno," je povedal de Boer. De Boer je za britanski BBC povedal še, da se vrstijo tudi obljube za financiranje čistih tehnologij za revnejše države in da se pogajanja približujejo obljubi po občutnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050.

Glavne teme pogajanj bodo določitev ciljev za zmanjšanje vnosov toplogrednih plinov v ozračje, predvsem v razvitih državah, finančna pomoč za prilagajanje držav v razvoju podnebnim spremembam ter načrt za trgovanje z ogljikovim dioksidom, ki naj bi končal uničevanje svetovnih gozdov do leta 2030. De Boer je ob tem dejal: "Mislim, da bomo v Köbenhavnu dosegli dogovor, ki bo določil dolgoročne cilje. Prvič, kako bodo bogate države zmanjšale izpuste, drugič, kaj bodo za zmanjšanje izpustov naredile države v razvoju, in tretjič, obseg financ, ki bodo dovoljevale državam v razvoju, da se prilagodijo vplivu na podnebne spremembe".

Skupni uvodnik v 44 državah
Na dan začetka podnebne konference se je 56 časnikov iz 44 držav združilo in objavilo enotni uvodnik, kjer so svetovne države pozvali, naj se države v razvoju in razvite države v Köbenhavnu združijo in dosežejo dogovor, ki bo rešil svet. V Sloveniji sta uvodnik objavila časnika Delo in Večer.

Okoljevarstveni aktivisti za 12. december načrtujejo proteste v Köbenhavnu in drugod po svetu, kjer bodo svetovne voditelje pozivali, naj dosežejo kar se da dober in obvezujoč dogovor.

Najpomembnejši voditelji v Köbenhavnu drugi teden
Drugi teden konference se bodo pogajanjem pridružili tudi številni svetovni voditelji, kar še povečuje upanje, da bi resnično lahko dosegli dober dogovor. Svoj obisk so že napovedali ameriški predsednik Barack Obama, britanski premier Gordon Brown, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, indijski premier Manmohan Singh in kitajski premier Ven Džjabao, vrha pa se bo udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor.

V Köbenhavnu se je začelo