V sredo se je tako na tem severnem otoku stajalo kar 22 gigaton ledu – dovolj, da bi lahko 5-centimetrska plast vode prekrila celotno Florido.

Šlo je za tretjo največjo izgubo ledu za Grenlandijo v enem samem dnevu po letu 1950. Druga dva rekorda so zaznali v letih 2012 in 2019. Znanstvenike skrbi, da bi se lahko pojavilo še nadaljnje tajanje.

Taki dogodki lahko sprožijo učinek domin, ki segrevanje in tajanje Grenlandije še okrepijo, je opozoril Marco Tedesco, podnebni znanstvenik na univerzi Columbia. Ko se sneg taja, razkrije temnejši led pod njim, ki absorbira več sončne svetlobe, namesto da bi jo odbil v ozračje.

"To res postavi Grenlandijo v ranljivejši položaj za preostanek poletnega obdobja tajanja," je dodal Tedesco.

Znanstveniki ocenjujejo, da je tajanje grenlandske ledene ploskve, druge največje na svetu po tisti na Antarktiki, v zadnjih nekaj desetletjih povzročilo dvig morskih gladin za okoli 25 odstotkov.

V sredo je bila temperatura zraka na Grenlandiji skrb vzbujajoče visoka – v Constable Pyntu na vzhodu otoka so namerili kar 23,2 stopinje Celzija.