Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je v uvodu kritiziral netrajnostno in čezmerno porabo vode ter dostop do nje označil za človekovo pravico. Dejal je, da je človeštvo prekinilo vodni krog, uničilo ekosisteme in onesnažilo podtalnico. "S čezmerno in netrajnostno porabo izčrpavamo življenjsko moč človeštva, z globalnim segrevanjem pa jo izhlapevamo," je dodal generalni sekretar ZN-a.

Konferenco sta odprla voditelja predsedujočih držav, predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon in nizozemski kralj Viljem Aleksander. Ta je dejal, da njuni državi ponazarjata, kako voda združuje svet. V eni, ki nima dostopa do morja, voda izvira, v drugo, ki leži ob morju, pa se izliva.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki vodi slovensko delegacijo na konferenci, je že nagovorila udeležence plenarnega dela v Generalni skupščini ZN-a, ob robu konference pa ima na programu tudi več bilateralnih srečanj in drugih dejavnosti.

Voda je življenje, obstoj in mir

Nataša Pirc Musar je v prvem nastopu v Generalni skupščini ZN-a, kjer poteka konferenca o vodi, poudarila, da je voda življenje, obstoj in mir. Na plenarnem delu konference je v imenu koalicije za čezmejno vodno sodelovanje izjavila, da pomanjkanje sodelovanja v najboljšem primeru pomeni zamujeno priložnost, v najslabšem pa ogroža varnost.

Slovenijo je označila kot eno z vodo najbogatejših držav v Evropi, ki je ob tem srečna, vendar ni samozadovoljna. "Vodo ščitimo z ustavo, ki jo določa kot človekovo pravico in ščiti kot javno dobro, in ne kot tržno dobrino. Dostop do čiste pitne vode za vse ne sme biti nedosegljiv luksuz, ampak človekova pravica in nenadomestljivo javno dobro," je poudarila.

Pomanjkanje čiste pitne vode na svetu različno prizadeva moške, ženske in otroke, zato je treba politike ustrezno prilagoditi in zaščititi naravne vire za prihodnje generacije z odločno akcijo in solidarnostjo. Zaradi tega je pozvala k ustanovitvi položaja posebnega odposlanca ZN-a za vodo, za kar se je že izreklo več kot 150 držav članic ZN-a.

Pozvala je k rednim srečanjem na visoki ravni ZN-a na temo vode in k uresničevanju nacionalnih zavez o vodi. "V svetu ima 153 držav vodna telesa, ki presegajo meje. Slovenija je dejavna članica vodne konvencije in ob tej priložnosti vas vabim na 10. srečanje članic oktobra 2024 v Sloveniji," je dejala Pirc Musar.

Nato je podala še izjavo v imenu koalicije za čezmejno vodno sodelovanje in dejala, da gre za več kot 40 držav, ki skupaj z nevladnimi organizacijami pozivajo k povečanju mednarodnega sodelovanja na področju vode.

"Čezmejna voda predstavlja 60 odstotkov vseh tokov sladke vode in od nje so odvisne tri milijarde ljudi (...) Pomanjkanje sodelovanja v najboljšem primeru pomeni zamujeno priložnost, v najslabšem ogroža varnost," je dejala.

Sodelovanje po njenih besedah ni zadostno in koalicija predlaga številne ukrepe za izboljšanje tega, kot so izmenjava podatkov, izobraževanje, delitev dobrih praks, povečanje financiranja, skupna vlaganja in podobno. "Zaveze smo podali in želimo navdihniti tudi druge. Odločeni smo, da pospešimo napredek čezmejnega vodnega sodelovanja," je dejala predsednica.

Tokratna konferenca ZN-a o vodi je drugo tovrstno srečanje na visoki ravni, prva in edina doslej pa je potekala leta 1977 v Argentini. Slovenski minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je ob tem dejal, da so drugo tovrstno konferenco spodbudile tudi podnebne spremembe.

Poleg Pirc Musar in Brežana je v New Yorku prisotna tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Razlog za močno slovensko delegacijo je poleg spodbujanja zavedanja o pomenu vode tudi slovenska kandidatura za Varnostni svet ZN-a v obdobju 2024–2025.

Brežan je poudaril pomen priključitve novih držav h konvenciji in predstavil slovensko pobudo za obnovo vodnih ekosistemov na območju petih držav. Vodna konvencija ima trenutno 47 članic, Slovenija pa ji bo predsedovala med letoma 2024 in 2027. Gostovanje 10. zasedanja pogodbenic vodne konvencije bo v Ljubljani med 23. in 25. oktobrom 2024.

Za članstvo v konvenciji se trenutno odloča več držav podsaharske Afrike in večina držav Latinske Amerike. Vodna konvencija je mednarodni pravni instrument in medvladna platforma, ki si prizadeva za trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov ter širitev bilateralnih in multilateralnih sporazumov o čezmejnem varstvu in rabi voda.

Minister je predstavil še slovensko pobudo za obnovo vodnih ekosistemov v prvem svetovnem biosfernem območju petih držav Mura-Drava-Donava. Gre za območje, ki se razteza od Avstrije, prek Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih omenjenih rek. Gre za uradno največje rečno biosferno območje v Evropi.

Predstavil je tudi dobro delujoč meddržavni opozorilni sistem za napovedovanje poplav Mednarodne komisije za savski bazen in predstavil pobudo za nadgradnjo sistema tudi na nizke pretoke, sušna obdobja in gozdne požare.

Vse več pomanjkanja vode

Pred začetkom konference na mednarodni dan vode je Organizacija za izobraževanje in znanost ZN-a (Unesco) objavila svetovno poročilo o vodi, v katerem navaja, da se bo zaradi vse večjih okoljskih in gospodarskih težav, povezanih z večjim onesnaževanjem, pomanjkanje pitne vode v svetu še naprej povečevalo.

Humanitarna organizacija Oxfam poroča, da že zdaj deset odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer obstaja veliko ali kritično tveganje pomanjkanja vode. V revnejših državah je tveganje višje, predvsem zaradi slabe kakovosti vode, v industrijsko razvitih državah pa je problematična poraba v kmetijstvu. Številne pokrajine so vse bolj izpostavljene ekstremnim in dolgotrajnim sušam.

Med konferenco ZN-a o vodi, ki se bo končala v petek, bo izveden tudi vmesni pregled tako imenovanega mednarodnega desetletja za ukrepanje na področju voda od leta 2018 do 2028. Poseben poudarek je na tem, ali je mogoče doseči cilje ZN-a za čisto vodo za vse. Poročilo ZN-a napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja označuje kot nezadosten.

Podatki namreč kažejo, da bi moral biti napredek v povprečju štirikrat hitrejši. Po svetu dve milijardi ljudi nimata dostopa do čiste vode, svetovna poraba vode pa naj bi se do leta 2050 povečevala za približno odstotek na leto.