Civilno iniciativo skrbi oskrba z vodo v Anhovem. Foto: Mojca Dumančič
Civilno iniciativo skrbi oskrba z vodo v Anhovem. Foto: Mojca Dumančič

Po lanskem onesnaženju pitne vode na črpališču Močila so namreč v iniciativi med drugim ugotovili, da je imelo črpališče le dovoljenje za črpanje tehnične vode, poteklo pa je konec lanskega leta. Črpališče Močila tako po mnenju vodje Civilne iniciative Danes Mihe Stegla zdaj deluje na črno, saj je vodno dovoljenje za črpanje vode poteklo decembra 2020.

Po mnenju iniciative je sporno tudi, da Občina Kanal ob Soči nima določenega nobenega zavarovanega vodozbirnega območja. Če bi ga vlada na predlog kanalske občine razglasila za črpališče Močila, Salonit Anhovo ne bi mogel dobiti okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig odpadkov, je še povedal Stegel. O teh ugotovitvah bodo v ponedeljek z dopisom seznanili državno tožilstvo v Novi Gorici, ki bo po svoji presoji nato lahko ukrepalo po uradni dolžnosti.

V civilni iniciativi so sicer prepričani, da bi bila za Anhovo in okoliške vasi boljša pitna voda iz zajetja Mrzlek. Vodovod je namreč pripeljan do mostu v Plavah, nekaj kilometrov stran od Anhovega. Prečiščevanje vode iz reke Soče iz črpališča Močila pa je po njihovem mnenju na dolgi rok dražje od uporabe neoporečne vode iz Mrzleka.

Civilna iniciativa že več kot leto dni širi neresnice in laži s ciljem zaviranja dela in razvoja v Občini Kanal ob Soči. S širjenjem nepreverjenih informacij namerno seje dvom in strah med občane. Pri tem deluje v sinergiji z društvom Eko Anhovo in dolina Soče, ki je še februarja lani javno prek družbenih omrežij izražalo nezaupanje v vodni vir Mrzlek, danes pa zahtevajo priklop na ta sistem.

Županja Tina Gerbec

Okvara črpalke in sistemske rešitve

Na območju Anhovega so lani poleti zaradi okvare črpalke na glavnem črpališču za vodarno Močila, ki z vodo oskrbuje več kot 1100 ljudi, kar nekaj časa vodo črpali iz rezervnega črpališča, ki je pod izpusti tehnološke vode iz tovarne Salonit. Odgovorna za onesnaženje je bila družba Eternit, ki je navajala, da je šlo za enkraten dogodek v delovanju čistilne naprave. Sistemske rešitve za vodooskrbo Anhovega v vmesnem času še ni bilo.

Županja: Civilna iniciativa širi laži

Na današnjo novinarsko konferenco so se odzvali na Občini Kanal ob Soči. Županja Tina Gerbec je zapisala: "Civilna iniciativa že več kot leto dni širi neresnice in laži s ciljem zaviranja dela in razvoja v Občini Kanal ob Soči. S širjenjem nepreverjenih informacij namerno seje dvom in strah med občane. Pri tem deluje v sinergiji z društvom Eko Anhovo in dolina Soče, ki je še februarja lani javno prek družbenih omrežij izražalo nezaupanje v vodni vir Mrzlek, danes pa zahtevajo priklop na ta sistem."

Gerbčeva je povedala, da ima vodarna Močila vsa potrebna dovoljenja, vodno dovoljenje za črpanje vode velja do leta 2043. Občina Kanal ob Soči ima izdelane strokovne podlage za določitev vodovarstvenih območij, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo. Izdelane so bile zaradi pridobivanja vodnih dovoljenj že pred letom 2010. Prav tako ne drži trditev, da je vodovod iz vodarne Mrzlek pripeljan do mostu v Plavah, je pojasnila kanalska županja.

Fortunat: Anhovo izpolnjuje vse zakonske zahteve

Predsednik uprave Salonita Julijan Fortunat pa je povedal, da se je podjetje vedno trudilo, da vodo pripravlja v skladu z vso zakonodajo in je prepričan, da v celoti sledijo vsem zahtevam, ki jih ta predpisuje. "Ne glede na to, kje je črpališče, so zahteve vedno enake in mi jih v celoti izpolnjujemo."

Salonit namerava obnoviti vodarno Močila do konca letošnjega leta, obnova bo stala milijon evrov, nato pa naj bi jo predal občini. "O prenosu lastništva na občino se še pogovarjamo, hočemo partnerski in konstruktiven odnos, prepričan sem, da bomo našli prave rešitve, v razgovorih, ki jih imamo z občino, smo že zelo napredovali."

Cementarna Salonit Anhovo. Foto: BoBo/Alen Milavec
Cementarna Salonit Anhovo. Foto: BoBo/Alen Milavec

Individualna kurišča ali preusmerjanje pozornosti?

Poleg vodne problematike pa civilno iniciativo skrbi tudi zrak v Anhovem. Družbi Salonit Anhovo po sredinem sporočilu, v katerem ta glede onesnaževanja zraka opozarja na individualna kurišča, očitajo preusmerjanje pozornosti od problematike težkih kovin in živega srebra ter predloga trajnih meritev zraka.

Salonit Anhovo je namreč po prepričanju Civilne iniciative Danes "brez dvoma največji onesnaževalec zraka s težkimi kovinami in živim srebrom v srednji Soški dolini". Tudi v letnih poročilih Agencije RS za okolje (Arso) o kakovosti zraka v Sloveniji je proizvodnja cementa navedena kot eden glavnih virov emisij živega srebra v zrak, so v Civilni iniciativi Danes navedli v današnjem sporočilu za javnost.

Zaradi cementarne je v preteklosti potekalo že več protestov. Foto: Radio Koper/Nataša Uršič
Zaradi cementarne je v preteklosti potekalo že več protestov. Foto: Radio Koper/Nataša Uršič

"Sprenevedanje Salonita, ko v sporočilu govori o prašnih delcih, a hkrati ne govori o težkih kovinah, vezanih v teh delcih ali pa živem srebru, je žaljivo do vseh žrtev in obolelih zaradi nevarnih elementov v našem okolju," so prepričani. Zato menijo, da je glavni namen sredinega sporočila za javnost "preusmeritev pozornosti od predloga za trajne meritve živega srebra". Tega so pretekli teden predstavili v okviru pripomb na predlog sprememb državne uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov.

Izjave Salonita Anhovo glede meritev prašnih delcev na začetku meseca med neobratovanjem cementarne po oceni iniciative popolnoma zanemarjajo dejstvo, da je bil proces letnega vzdrževanja, ki je takrat potekal, zelo intenziven.

Kot navajajo, so v tem obdobju potekala dela z velikim številom zunanjih sodelavcev in na več objektih in napravah hkrati. Med drugim so v Salonitu obnovili pozidavo peči in menjali vreče na filtrih za prah. "Tako trenutno ne moremo izključiti, da so bila ravno vzdrževalna dela razlog za povišanje prašnih delcev," so zapisali v iniciativi.

V cementarni so glede onesnaženosti zraka s prstom pokazali na individualna kurišča. Foto: BoBo
V cementarni so glede onesnaženosti zraka s prstom pokazali na individualna kurišča. Foto: BoBo

Izpusti živega srebra

Po podatkih Arsa o izpustih živega srebra cementarne Salonit Anhovo, na katere se sklicujejo v iniciativi, vrednosti emisij pred 2009 niso presegale 10 kilogramov, v 10 letih od takrat pa je povprečje letnih emisij 43 kilogramov.

Leto 2009 po pojasnilih iniciative Danes sovpada s postavitvijo in zagonom linij za skladiščenje in doziranje 2D-goriva iz trdnih nenevarnih odpadkov, mulja in kostno-mesne moke. "Po našem mnenju meritve tako nakazujejo, da izpusti živega srebra niso odvisni samo od količine proizvedenega klinkerja oziroma proizvodnih kapacitet," so zapisali.

Stališče iniciative je tako, da bodo edino trajne kontinuirane meritve emisij živega srebra pokazale dejanske izpuste in omogočile nadzor nad spoštovanjem mejnih vrednosti. Trajne meritve bi morale biti vključene že v trenutno predlagano spremembo uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. "Odlašanje ne prinaša nobenega izboljšanja in bi bilo v nasprotju z dolžnostjo države, da ravna v interesu državljanov," so še zapisali v iniciativi.