Foto: BoBo
Foto: BoBo

Njena uveljavitev bi pomenila konec kmetijske pridelave na skoraj 60 odstotkih kmetijskih površin. Predlog uredbe na zaščitenih območjih prepoveduje uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin. Onemogoča torej tudi ekološko pridelavo. Slovenija ima največ zavarovanih območij v Evropi, in to bi pomenilo uničenje velikega dela kmetijske pridelave.

Kmetijsko ministrstvo bo na Evropsko komisijo poslalo predlog spremembe te uredbe, napoveduje ministrica Irena Šinko. "Na območjih, ki so zavarovana, ima Slovenija zelo veliko njiv in trajnih nasadov, kot so sadovnjaki, vinogradi in oljčniki."

Sindikat kmetov, zadružna zveza, kmetijska zbornica in zbornica kmetijskih podjetij ter zveza slovenske podeželske mladine so v času sejma AGRA s peticijo opozorili na pereče vprašanje. Da se mora Slovenija skupaj z drugimi državami upreti, so opozorili tudi premierja, Roberta Goloba, pravi Anton Medved, predsednik sindikata kmetov Slovenije. "Da se bo tudi predsednik vlade zavedal resnosti težav, s katerimi se spoprijemamo. Leto 2030 bo tu zelo hitro, in če ne bomo tega zdaj naredili, potem je to pokop za slovenskega kmeta."

Potrošniki v Evropi se premalo zavedamo, da že zdaj v svetovnem merilu jemo najkakovostnejšo hrano z upoštevanjem trajnostnih vidikov. Poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič odločno nasprotuje uredbi, toda v Evropskem parlamentu zaradi obstoječega razmerja sil ne pričakuje popuščanja pri okoljskih zahtevah. "Stavimo na razsodnost na Evropskem svetu, na svetu kmetijskih ministrov, ki morajo popraviti uredbo do te mere, da bo kmetovanje v Evropi še možno in konkurenčno, ter da bomo pridelali dovolj hrane," je dejal in dodal, da je treba EU Komisiji preprečiti, da bi kmetijstvu naredila to, kar se dogaja na evropski energetiki.