Kitajska vlada je o centralizaciji sistema naravovarstvenih institucij in rezervatov po poročanju CNN-a razmišljala že vse od ustanovitve prvega rezervata leta 1956. Čeprav je v državi več kot 10 tisoč rezervatov, so ti med seboj slabo povezani in nepoenoteni, kar otežuje zaščito živali.

V ta namen so večino rezervatov in nekatere druge naravovarstvene institucije združili pod eno streho sistema naravnih parkov. Ti bodo imeli več moči, bolje bodo organizirani in bodo imeli na voljo več sredstev kot manjši rezervati. Poleg tega jih ne bodo več neposredno upravljale lokalne oblasti, kar je v preteklosti pogosto privedlo do sporov in napak.

Park za pande

Parki so organizirani predvsem zaradi živali, ki naj bi jih varovali. Največji je tako park za orjaške pande, ki bo pokrival območja v provincah Sečuan, Šanksi in Gansu. To je gorato območje, na katerem živi več kot 70 odstotkov vse populacije teh priljubljenih medvedov. Park za pande bo gotovo med najbolj obiskanimi novimi parki in upravniki si obetajo, da bodo s prihodki od turizma še izboljšali zaščito teh živali.

Enako oblegan bo verjetno park za tigre in leoparde v provincah Džilin in Heilongdžian, kar je edino območje na Kitajskem, kjer sibirski tigri in sibirski leopardi živijo skupaj. Drugi parki so bolj osredotočeni na varovanje celotnega ogroženega ekosistema. Park na južnem počitniškem otoku Hainan bo varoval enega zadnjih neokrnjenih deževnih pragozdov na Kitajskem.

Kitajska vlada pa poudarja, da cilj parkov ni okrniti življenja ljudi, živečih na zaščitenih območjih, ampak jim pomagati živeti z naravo. V enem izmed parkov bodo tako zaposlili skoraj 18 tisoč čuvajev, ki jim bodo z redno plačo 20 tisoč juanov (2,7 tisoč evrov) na leto zagotavljali stabilnejše preživetje brez posegov v naravno okolje.