Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na področju govedo- in prašičereje so razmerja med odkupnimi in maloprodajnimi cenami porušena. Pojavljajo se nedovoljena ravnanja, ugotavlja varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki je ta ravnanja prijavil agenciji za varstvo konkurence.
Za sklad kmetijskih zemljišč, ki upravlja devet odstotkov vseh zemljišč v državi, nekateri menijo, da je čas za njegovo ukinitev in prenos omenjenih zemljišč na občine. Na drugi strani pa želi koalicija v prihodnje še okrepiti njegovo vlogo.
Kmetijsko ministrstvo do 2. decembra podaljšuje javno razpravo o izhodiščih skupne kmetijske politike, s katero želijo preveriti, ali so analize stanja v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu dovolj celovite in jasne.
Novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je Roman Žveglič, ki je na glasovanju dobil štiri glasove več kot Marjan Podobnik.
V drugi polovici oktobra se bo začela nacionalna kampanja za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov. Kupce bo ozaveščala o pomenu uživanja sadja in promovirala domačo kakovostno proizvodnjo z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«.
V DZ je prispel predlog predsednika vlade Janeza Janše, naj poslanci za novega kmetijskega ministra izvolijo Jožeta Podgorška, zdajšnjega državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu. Poslancem se bo predstavil v ponedeljek.
Vlada se je v četrtek seznanila z razlogi za razrešitev direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjana Oražma, čigar menjavo je predlagala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. So v ozadju številne tatvine po slovenskih gozdovih?
Letošnja letina jabolk v Vipavski dolini je dobra. Trganje zgodnjih sort gre h koncu, obiranje pa se bo predvidoma zaključilo sredi oktobra.
Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov tonejo vse nižje in nižje in so že dosegle nesprejemljivo nizko raven, pri kateri kmetje le še stežka zaslužijo dovolj za preživetje, opozarjajo kmetijski sindikalisti.
V Evropi smo v času zaprtja zaradi koronavirusne pandemije pojedli več sadja, kažejo podatki. Kot že večkrat v preteklih mesecih pa imajo pridelovalci zaradi zaprtja ali omejitve prehajanja mej vse več težav s pobiranjem pridelka.
Zaradi epidemije covida-19 in posledične popolne ustavitve javnega življenja so številnim vinarjem in vinskim kletem ostale ogromne količine neprodanega vina. Država jim je v pomoč ponudila dva ukrepa, za zeleno trgatev se je odločilo 144 vinogradnikov.
V javni obravnavi je novela zakona o kmetijstvu, ki med drugim spreminja pravno definicijo kmeta in kmetijskega gospodarstva, predvideva pa tudi vzpostavitev sistematičnega spremljanja kakovosti tal in gnojenja.
Aktualni pregled obiranja in nasadov razkriva, da je pozeba, ki je konec marca in v začetku aprila prizadela pridelovalce sadja po celotni Sloveniji, okrnila letošnji pridelek. Prizadela je večino nasadov. Preostali pridelek pa ni visoke kakovosti.
Kmetijstvo je najprej prizadelo daljše sušno obdobje spomladi, nato pa je junij marsikje presenetil z nadpovprečnimi količinami padavin. Vse to je stresno za kmetijske rastline in ima negativne učinke na pridelavo, opozarjajo agrometeorologi.
Tretji protikoronski zakonski sveženj prinaša finančno pomoč in olajšave tudi kmetijstvu. Nanašajo se predvsem na prilagajanje podnebnim spremembam in so namenjene področjem, kjer smo najslabše samooskrbni.
Na poziv k delu na hmeljiščih se je do zdaj javilo 27 domačinov, prostovoljno delovno akcijo so izvedli zaposleni v Pivovarni Laško in številnih športnih organizacijah. A tudi to ni dovolj, zato hmeljarji še vedno pričakujejo delavce iz Romunije.
Dežja ni bilo od 6. marca, od novega leta do zdaj je na Primorskem padla le tretjina običajne količine padavin. Na severnem Primorskem je najhuje v kmetijstvu. V Istri je vode za prebivalce še dovolj.
Začela je veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra bruto. Na poziv ministrice Aleksandre Pivec k pomoči kmetom se je do zdaj javilo okoli 500 ljudi iz vse Slovenije.
Pridelovalci hmelja, sadja in zelenjave, ki so letos doslej ostali brez večjega števila tujih sezonskih delavcev, si še naprej prizadevajo pridobiti delovno silo za spomladanska opravila. Nekaj ljudi se jim je že javilo, a vseeno upajo na tuje delavce.
Medtem ko se število interesentov za pomoč kmetijskim pridelovalcem pri sezonskih delih povečuje, se poraja tudi vrsta vprašanj glede organiziranja dela in njegovega plačila.
Neveljaven email naslov
