Na kmetijskem ministrstvu so se po pol leta sestali deležniki na temo spremljanja kodeksa dobrih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano. Minister Jože Podgoršek meni, da se celotna veriga zaveda pomena sodelovanja v teh težkih časih. V izjavi novinarjem je izrazil veselje, da so vsi deležniki spet sedli za isto mizo in po njegovih besedah izrazili veliko pripravljenost za nadaljevanje pogovorov. Zadnji sestanek je bil oktobra lani.

Sorodna novica Varnostni svet ZN-a začenja razpravo o Buči, zbrane bo nagovoril tudi Zelenski

Minister ugotavlja, da je kriza po ruskem napadu na Ukrajino verjetno privedla do večje pripravljenosti deležnikov za pogovore. Sestanek je tako, kot je dejal, potekal v zelo konstruktivnem duhu. Celotna veriga se po njegovem mnenju zaveda pomena sodelovanja v težkih časih, iskanja skupnih rešitev in prilagoditve odnosov na nove razmere.

O čem so se sploh dogovarjali

Med glavnimi temami, o katerih je tekla beseda, je Podgoršek omenil, da živilskopredelovalni sektor že od začetka cenovnih in oskrbnih težav poziva k razumnemu pristopu v primeru pogodbenih zavez, ko nekdo zaradi nepredvidenih razlogov ne more dobaviti izdelka pravočasno. Pogovarjali so se tudi o tem, da je treba vnesti razumne roke za potrjevanje novih cenikov. Trimesečna obdobja, kot jih imajo nekateri v pogodbenih razmerjih, so po ministrovi presoji verjetno predolga.

Sorodna novica "Storiti moramo vse, da slovenska pšenica ostane v državi"

Sogovorniki so se zato, tako zagotavlja Podgoršek, strinjali glede priprave skupnega poziva vsem deležnikom, da se pristopi k razumnemu roku za potrjevanje cenikov ter da se nekatere pogodbene zaveze prouči v duhu novonastalih razmer.

Glede prepoznavanja nedovoljenih ali nepoštenih praks so se dogovorili, da v enem mesecu organizirajo izobraževanje za tolmačenje določil zakona o kmetijstvu, kjer je navedenih 27 tovrstnih nedovoljenih praks.

Govorili so tudi o bolj ambicioznem pristopu k spremljanju gradnje cen ter postavitvi modela oblikovanja cen. To bo tako po napovedih ena od glavnih tem na prvem naslednjem sestanku na temo kodeksa, ki bo predvidoma konec maja.

Dogovorili so se še, da jim deležniki do konca meseca pošljejo informacijo o predpisih, ki jim nalagajo preveliko administrativno breme. Ministrstvo si bo na podlagi srečanja v medresorskih pogovorih prizadevalo za to, da se celotao veriga preskrbe s hrano uvrsti med kritično infrastrukturo.

Podgoršek: Pripravili bomo seznam za morebitno regulacijo

Ker se za naslednje mesece zaradi cenovnih in oskrbnih pretresov, ki jih je vojna v Ukrajini le še zaostrila, napoveduje močan skok cen hrane, je Podgoršek napovedal, da bodo na ministrstvu verjetno že za naslednjo sejo vlade pripravili predlog nabora najpomembnejših prehranskih izdelkov za morebitno regulacijo maloprodajnih cen. Ta nabor bi bil tako vodilo za poseg vlade, če bi cene res podivjale. Da pa bi država posegla v DDV, za zdaj ni predvideno, je dodal.

Na nove razmere bodo lahko članice EU-ja očitno prilagodile tudi svoje nacionalne strateške načrte za izvajanje skupne kmetijske politike v obdobju 2021–2027. Vlada je načrt potrdila konec leta 2021, konec marca pa je Slovenija dobila komentarje Evropske komisije nanj.

Komisija po Podgorškovih besedah pozdravlja upoštevanje priporočil na področju dobavnih verig, sodelovanja, shem kakovosti, ekološkega kmetovanja in poenostavitev za organe in upravičence. Hkrati pa Slovenijo poziva k večji ambicioznosti na področju okolja in problematike spopada s podnebnimi spremembami, k boljšemu naslavljanju socialno-ekonomskih potreb podeželskih območij ter h krepitvi znanja, inovacij ter digitalizacije v kmetijstvu. Pri vseh ciljih pa bi morala Slovenija zapisati tudi kazalnike, s katerimi bo sledenje tem ciljem merila.

Že ta teden bo prvi usklajevani sestanek z Evropsko komisijo, ki odziv Slovenije pričakuje v treh tednih. V nekaterih delih bodo na ministrstvu potrebovali pomoč in vsebinsko podporo deležnikov. Zato bo v sredo širok sestanek v zvezi z izvedbenim delom strateškega načrta in pripombami Evropske komisije.

Komisija je po Podgorškovih besedah dala namig, da bo strateške načrte presojala v novih razmerah, ki so jih prinesle vojna v Ukrajini in njene posledice za verigo oskrbe s hrano. Vse članice EU-ja bodo tako lahko vnesle spremembe, da zmanjšajo odvisnost od fosilnih goriv ali povečajo samooskrbo. Glede okoljskih ambicij komisija po Podgorškovi oceni sicer ne popušča in predlaga ukrepe za manjšo odvisnost slovenskih kmetov od fosilnih goriv, uvoza krme itd. "Treba bo iskati kompromisne rešitve," je prepričan minister.