Koale v višino merijo od 65 do 83 centimetrov in tehtajo okoli 10 kilogramov. Njihova življenjska doba je okoli 20 let. Vir podatkov: National Geographic. Foto: EPA
Koale v višino merijo od 65 do 83 centimetrov in tehtajo okoli 10 kilogramov. Njihova življenjska doba je okoli 20 let. Vir podatkov: National Geographic. Foto: EPA

Zgodovinski požari so lansko poletje po Avstraliji uničili 11,2 milijona hektarjev (za dobrih pet Slovenij) površin in prizadeli številne živalske vrste. V središču avstralskih naravovarstvenih prizadevanj so se znašle koale in postale tudi vroča politična tema.

Avstralska vlada je v poročilu junija lani opozorila, da bi lahko v najbolj poseljeni avstralski pokrajini Novi Južni Wales do leta 2050 koale izumrle.

Okoljska ministrica Sussan Ley je decembra lani napovedala dva milijona avstralskih dolarjev sredstev za izvedbo "velikega štetja koal", da bi sploh ugotovili čim natančnejše število in poseljenost koal, na podlagi tega pa bodo lahko pripravili zakone in strategijo za njihovo ohranitev.

Štetje koal je zaradi njihovega pretežnega nepremikanja, dobre zakamufliranosti in neslišnega bivanja visoko v krošnjah dreves izjemno težaven projekt. Uporabiti nameravajo inovativne metode – brezpilotne letalnike s toplotnimi senzorji, iskalne pse in opazovanje iztrebkov. Ob tem upajo, da bodo dobili čim natančnejšo številko. K pomoči pozivajo tudi tamkajšnje prebivalstvo, ki lahko svoja srečanja s koalami v naravnem okolju vnese v posebno mobilno aplikacijo.

Kožuhasti vrečarji poseljujejo vzhodni in jugovzhodni del Avstralije. Nevladna organizacija Avstralska fundacija za koale ocenjuje, da trenutno v naravnem okolju po Avstraliji živi od 47.860 do 85.695 koal. Število se manjša od zadnjega, sicer izjemno ohlapnega državnega štetja iz leta 2012, ki je populacijo ocenilo na od 144.000 do 604.000 pripadnikov.

Večino svojega življenja preživijo v krošnjah dreves, kjer prespijo od 18 do 22 ur na dan. Foto: Reuters
Večino svojega življenja preživijo v krošnjah dreves, kjer prespijo od 18 do 22 ur na dan. Foto: Reuters

Pred sto leti lovci zaradi krzna pobili na milijone koal

Populacija koal se je drastično zmanjšala ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, ko je bil v Avstraliji zaradi dragocenega krzna razširjen lov na koale, pri čemer naj bi lovci po črnogledih ocenah pobili do osem milijonov koal. Samo v "črnem avgustu" leta 1927, ko so v Queenslandu oznanili sezono lova, naj bi pobili 600.000 koal, poroča ABC News.

(Zakoniti) lov se je končal s prvimi avstralskimi okoljskimi pobudami, ki so se osredotočale prav na koale, a njihova populacija kljub desetletjem prizadevanj za njihovo ohranitev še zmeraj upada.

V požarih poginilo 5000 koal

V požarih opečena koala po šestih mesecih zapustila bolnišnico

Avstralska vlada med največje grožnje za koale uvršča požare, sušo, sečnjo gozdov in okužbe. V Novem Južnem Walesu je v lanskih požarih poginilo okoli 5000 koal, uničenih pa je bilo 80 odstotkov zaščitenega območja Modro gorovje oz. četrtina naravnega habitata teh živali, ugotavlja vladno poročilo iz junija lani. Gozdni požari so Avstralijo prizadeli tudi letos, vendar je bilo škode precej manj kot v katastrofalnem poletju 2019/2020.

Naravni habitat: sto dreves na eno koalo

Poleg požarov naravni habitat koal krči tudi izsekavanje na račun povečevanja bivalnih površin v gosto poseljenem Novem Južnem Walesu. Zaradi urbanizacije koale pogosto postanejo tudi žrtve udomačenih psov ali ceste, ki jih sicer opremljajo z opozorilnimi tablami. Krčenje gozdov koale še posebej prizadene, saj potrebujejo ogromno prostora – okoli sto dreves na posameznega predstavnika, navaja National Geographic.

Živali ogroža še suša. Koale običajno ne pijejo – koala naj bi v enem od jezikov Aboriginov pomenilo "ne pije". Potrebno vlago zaužijejo z listi evkaliptusa, s katerimi se prehranjujejo. Vendar zaradi suše in večjih koncentracij ogljikovega dioksida že tako ne preveč nasitni evkaliptusovi listi izgubljajo hranilno vrednost, kar dehidrirane koale sili z dreves k tlom, kjer iščejo vodo.

Zaradi presnavljanja evkaliptusa od 18 do 22 ur spanca na dan

Zato so bolj izpostavljene naravnim plenilcem, kot so dingi in velike sove, sočasno pa izgubljajo dragoceno energijo, s katero so vajene ravnati zelo skrbno – koale običajno dremajo od 18 do 22 ur dnevno, še navaja National Geographic. Njihova "zaspanost" je povezana s strupenim evkaliptusom, zaradi česar mora njihov presnovni trakt ves čas neutrudno delati, da izloči omejene hranilne snovi.

Koali, ranjeni v požarih, so izgubljeno taco nadomestili s protezo. Foto: Reuters
Koali, ranjeni v požarih, so izgubljeno taco nadomestili s protezo. Foto: Reuters

Klamidija povzroča neplodnost

Populacijo koal pa ogroža tudi spolno prenosljiva bolezen klamidija, ki povzroča slepoto, neplodnost in včasih tudi pogin. Veterinarska klinika v predmestju Sydneyja si prizadeva zdraviti okužene koale. "Obstaja veliko tveganje, da bodo koale izumrle v času naših življenj," je za Reuters komentiral zdravstveni tehnik Morgan Philpott, ki na pobudo svojih otrok v prostem času skrbi tudi za koale na kliniki.

Kljub vsem nevarnostim Mednarodno združenje za ohranjanje narave koale uvršča med ranljive in ne ogrožene ali kritično ogrožene živalske vrste, vendar so jih skupaj z na primer polarnimi lisicami in morskimi želvami uvrstili med deset živalskih vrst, najbolj ogroženih zaradi podnebnih sprememb.

Avstralija še vedno brez načrta za ohranitev koal

Okrevanje koal v "petzvezdničnem hotelu"

Vladna revizija ob tem ugotavlja, da zakoni na ravni zveznih držav ne preprečujejo zmanjševanja števila koal in drugih divjih vrst, je poročal portal The Conversation. Nevladne organizacije pozivajo, naj posamezne zvezne države zaostrijo zakonodajo. V Queenslandu in Novem Južnem Walesu so koale označene kot "ranljiva", v Južni Avstraliji pa "redka" živalska vrsta, v Viktoriji pa sploh nimajo posebnega statusa. Fundacija za koale še opozarja, da tudi na državni ravni še ni bil sprejet uradni "načrt za okrevanje", ki ga avstralska vlada načrtuje že od leta 2014.

Mali Humphrey in mama Willow v živalskem vrtu v Sydneyu. Foto: Reuters
Mali Humphrey in mama Willow v živalskem vrtu v Sydneyu. Foto: Reuters

Živalski vrt v Sydneyju slavi osamosvojitev malega Humphreyja

Redka dobra novica iz sveta koal pa prihaja iz živalskega vrta Taronga v Sydneyju, kjer je osemmesečni mladič Humphrey prvič splezal iz materine vreče. Mali Humphrey je prvi koalji mladič v živalskem vrtu po letu dni, sicer pa peti potomec matere Willow.

Koale se običajno parijo enkrat na leto in imajo po enega mladiča, zelo redko pa tudi dvojčke. Pri zapuščanju materine vreče je Humphrey sicer nekoliko pozen, saj jo mladiči običajno zapustijo pri šestih mesecih, Humphrey pa jih ima po ocenah zoologov okoli osem. Njegova oskrbnica Laura Jones pravi, da se Humphrey dobro razvija in "že poskuša jesti evkaliptusove liste ter se zelo trdno drži maminega hrbta".