V laboratoriju spočete korale lepo uspevajo. Foto: Reuters
V laboratoriju spočete korale lepo uspevajo. Foto: Reuters

Projekt obnove propadajočih delov Velikega koralnega grebena ob avstralski obali vodi profesor Peter Harrison, sicer tudi direktor raziskovalnega centra za morski živelj na univerzi Southern Cross. Kot je pojasnil, so se obnove populacije koral lotili tako, da so najprej poželi zbirko koraljih jajčec in sperme, iz njih nato vzgojili ličinke in na koncu te "vsadili" na najbolj prizadete dele.

V sodelovanju s fundacijo Veliki koralni greben so kot prvo lokacijo, ki najbolj nujno potrebuje oživljanje oz. podmladek, izbrali del v bližini otoko Heron. Tja so leta 2016 naselili prve ličinke, ki se očitno tam dobro počutijo, saj se jih je okoli 60 razvilo že do te mere, da se bodo vsak čas začele razmnoževati, je za Reuters pojasnil Harrison. "To nam daje potrditev, da je tak način razmoževanja koral dejansko učinkovit in da lahko iz mikroskopsko majhnih larv vzgojimo velike korale v zgolj nekaj letih," se veseli znanstvenik.

Za korale so škodljive tudi sončne kreme, ki si jih plavalci nanašajo, saj te znižujejo PH morja. Kisline pa, kot vemo, topijo apnenec, iz katerega je ogrodje koral. Foto: Reuters
Za korale so škodljive tudi sončne kreme, ki si jih plavalci nanašajo, saj te znižujejo PH morja. Kisline pa, kot vemo, topijo apnenec, iz katerega je ogrodje koral. Foto: Reuters

Omenjene korale so se sicer kljub enakemu začetku življenja razvijale različno hitro in so zdaj velike od nekaj centimetrov premera do velikosti krožnika. Natančnega razloga za razliko v hitrosti rasti sicer strokovnjaki še niso odkrili, je pa jasno, da je rast odvisna od ožje okolice korale.

Kot najbolj spodbudno od vsega pa Harrison in njegova ekipa ocenjujeta to, da so "umetno spočete" korale očitno bolj trpežne od svojih naravno spočetih vrstnic. Marčevsko vnovično beljenje koralnega grebena v bližini otroka Heron, ki je bilo najobsežnejše doslej, jih namreč ni čisto nič prizadelo.

Kot je znano, so koralni grebeni oz. korale nasploh ene najbolj občutljivih živali oz. ekosistemov, saj je njihov obstoj odvisen od izjemno krhkega ravnovesja. Zaradi podnebnih sprememb, segrevanja ozračja, onesnaževanja okolja, navala turistov, plovil, ki se vanje zasidrajo itd. so pojavi beljenja koral – ko te živali odmrejo in ostanejo zgolj njihove bele apnenčaste lupine – vse pogostejši. Marčevski je bil namreč že tretji v petih letih. Študija strokovnjakov z univerze Jamesa Cooka pa je nedavno pokazala, da je Veliki greben v zadnjih teh desetletjih izgubil že več kot polovico koral.

Zadnja leta oblasti omejujejo tudi plavanje v bližini koral. Strokovnjaki se jim približajo zelo previdno, da ne bi preveč dvigovali nanosov z dna. Foto: Reuters
Zadnja leta oblasti omejujejo tudi plavanje v bližini koral. Strokovnjaki se jim približajo zelo previdno, da ne bi preveč dvigovali nanosov z dna. Foto: Reuters