Po rednem tedenskem vzorčenju tal se je izkazalo, da je z virusom še vedno okužen del obrežja, predvsem na delu med Marjekovo in Kmečko potjo, kjer se labodi in druge vodne ptice najpogosteje zadržujejo. Zato ta del še naprej ostaja zaprt za obiskovalce, saj je tveganje za prenos virusa z obutvijo ali prek domačih živali, na primer psov, še vedno visoko.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, naj se ljudje v času pojava ptičje gripe izogibajo območij, na katerih se zadržujejo prostoživeče vodne ptice. Prav tako je pomembno, da ptic ne vznemirjamo, da ne bi po nepotrebnem zapuščale svoje lokacije in tako prenašale virusa. Odsvetujejo tudi hranjenje ptic.

Prvi primer visoko patogene aviarne influence podtipa H5N8 so lani v Sloveniji konec novembra potrdili pri poginjenem labodu grbcu, najdenem na obali v Fiesi v občini Piran, drugega pa na obali v občini Izola. Decembra so primer potrdili tudi pri poginulem labodu ob Koseškem bajerju v Ljubljani in območje zaprli za obiskovalce.

Aviarna influenca, znana kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi. Bolezen se širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Človek lahko širi virus s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Ni pa podtip H5N8 nevaren za ljudi.