Pretekla noč je bila ponekod zelo mrzla, je na Facebooku objavilo Neurje.si. Kot navajajo, je bilo najhladneje v zatišnih legah in mraziščih na Notranjskem, Dolenjskem in Gorenjskem. V Novi vasi na Blokah se je ohladilo do -21,4 °C, v Retjah do -25,3 °C, v Zadlogu do -15,8 °C, na Babnem Polju -17,6 °C. Ekstremno mrzlo je bilo v mrazišču na Mrzli Komni, kjer se je ohladilo do -36,8 °C. "Drugod po državi so se najnižje jutranje temperature gibale med -5 in -10 °C. Pod lediščem je bilo tudi na Obali. Na Letališču Portorož se je temperatura spustila do -2,6 °C," so še zapisali.

Spomin na preteklo leto je precej toplejši od današnjega jutra. 2021 je bilo sicer hladnejše od nekaj zadnjih let, hkrati pa približno 0,7 stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju 1981–2010. To pomeni, da je bilo v zadnjih 60 letih lansko leto 17. najtoplejše leto, je pojasnil klimatolog z Agencije RS za okolje Gregor Vertačnik.

Lansko leto je bilo precej suho in zelo sončno. Po količini padavin je zlasti izstopala južna polovica Slovenije, kjer je padlo približno od 80 do 90 odstotkov običajne količine padavin. Na ravni države je bilo to 12. najbolj suho leto v zadnjih 60 letih.

2021 sedmo najbolj sončno leto v zadnjih 60 letih, decembra v Ljubljani le 18 ur sonca

Po trajanju sončnega obsevanja pa je bilo lansko leto sedmo najbolj sončno leto. Sonce je sijalo približno 11 odstotkov več, kot je običajno v vsem letu.

Tega pa vsaj konec prejšnjega leta prebivalci Ljubljane niso občutili. Precej sicer običajne megle je bilo v novembru, predvsem pa v decembru, hkrati je bilo tudi precej oblačnosti v preostalih dneh, ko ni bilo megle, tako da je bilo trajanje sončnega obsevanja skromno, je povedal Vertačnik.

Novembra je v Ljubljani sonce sijalo 48 ur, povprečje za ta mesec za prestolnico je 66 ur. Decembra pa je bilo sonca še manj, sončno je bilo samo 18 ur, medtem ko je decembrsko povprečje za obdobje 1981–2010 skupno 55 ur.

Lanski december je tako bil v Ljubljanski kotlini eden od najbolj sivih in turobnih decembrov doslej. Drugačne so bile razmere v vzhodnem delu Slovenije, še bolj pa v gorah, kjer je bilo sončnega obsevanja približno toliko, kot ga je običajno v decembru, je povedal klimatolog.

Lani zelo topla februar in junij, maj zelo hladen

Lanski vremenski podatki za celotno Slovenijo kažejo še, da sta bila po mesecih zelo topla februar in junij, bila sta med najtoplejšimi doslej, mesečni odklon je presegel več kot tri stopinje Celzija. Najbolj izstopajoč mesec v drugo smer pa je bil maj, ki je bil dve stopinji hladnejši od dolgoletnega povprečja. Razmeroma hladna sta bila tudi april in oktober.

Padavin je bilo zelo veliko januarja in maja, zelo suha pa sta bila marec in junij. Ta dva meseca sta bila tudi zelo sončna in sta tudi najbolj prispevala k temu, da je bilo leto sorazmerno sončno. Nekoliko manj sončnega vremena, kot smo ga pri nas običajno vajeni, smo imeli januarja, maja in novembra.

Med ekstremnimi vremenskimi dogodki izstopata zlasti zelo toplo vreme konec februarja in ohladitev v aprilu. Konec februarja so ponekod v Vipavski dolini izmerili rekordno visoke temperature, in sicer 25 stopinj Celzija, v ohladitvi s 6. na 7. april pa se je ponekod ohladilo pod minus 15 stopinj. V Novi vasi na Blokah so izmerili celo aprilski rekord, bilo je minus 20,6 stopinje Celzija.

V Julijskih Alpah debela snežna odeja tudi ob koncu meteorološke pomladi

Lanska zima je bila po besedah Vertačnika precej nenavadna. V nižinah ni bilo kaj prida snežne odeje, drugače je bilo na severozahodu, zlasti v Julijskih Alpah in v nekaterih alpskih dolinah, kjer je bilo padavin veliko, tudi snežnih.

V Ratečah je bilo kar nekaj časa več kot en meter snega, na Kredarici pa so proti koncu januarja lani izmerili pet metrov debelo snežno odejo, kar je tudi za sredino zime zelo redko. Ta sneg se je nato nekoliko posedel, se je pa nato snežna odeja odebelila spet spomladi in maja na Kredarici znova dosegla pet metrov. Najdebelejša je bila 26. maja lani, debela je bila 510 centimetrov, kar je bil tudi rekord za konec meteorološke pomladi. Šele na začetku julija so bila tla na Kredarici znova kopna.

Temperaturni rekord tudi 1. januarja letos

Z rekordom, a temperaturnim, se je začelo tudi letošnje leto. Okoli preteklega novoletnega časa je bila večinoma najvišja temperatura izmerjena 1. januarja, ponekod pa tudi 31. decembra ali 2. januarja.

Na kar nekaj meteoroloških postajah se je segrelo nad 15 stopinj Celzija, najtopleje pa je bilo na Krasu, in sicer v Godnjah pri Sežani, kjer so 1. januarja izmerili 19,1 stopinje Celzija. To je najvišja izmerjena temperatura 1. januarja v Sloveniji, je povedal Vertačnik. Tudi sicer je ta izmerjena temperatura ena od najvišjih vrednosti za celoten januar v Sloveniji. Januarski rekord je izmerjenih dobrih 21 stopinj v Slovenskih Konjicah.

Podatki agencije za okolje kažejo še, da se je v Sloveniji v zadnjih 50 letih ozračje segrevalo za od 0,4 do 0,5 stopinje Celzija na desetletje, kar pomeni, da se je v 50 letih ozračje v Sloveniji segrelo za dobri dve stopinji Celzija, je povedal Vertačnik.

Podobno je pri trajanju sončnega obsevanja, saj se je to v zadnjih 50 letih na letni ravni v Sloveniji povečalo za okoli deset odstotkov. Na leto imamo približno 200 ur več sonca, kot smo ga imeli v 70. letih prejšnjega stoletja, je še povedal klimatolog z agencije za okolje.