Vremenske razmere na poletu Matevža Lenarčiča bodo zato verjetno nekoliko zahtevnejše, ali bolje, manj predvidljive, kot če bi letel v času, ko ni čutiti vpliva El Nina. Foto: GreenLight World Flight
Vremenske razmere na poletu Matevža Lenarčiča bodo zato verjetno nekoliko zahtevnejše, ali bolje, manj predvidljive, kot če bi letel v času, ko ni čutiti vpliva El Nina. Foto: GreenLight World Flight

Eden izmed zadnje čase zelo pogosto uporabljanih izrazov, pa tudi malo osovraženih ali vsaj negotovost vzbujajočih, je gotovo El Nino. To je pojav nihanja temperature površinske vodne mase v Tihem oceanu, predvsem v njegovem osrednjem in vzhodnem delu, vse do obal Južne Amerike. Po definiciji naj bi bila sprememba v temperaturi površinske vode vsaj 0,5 stopinje C in naj bi trajala vsaj tri mesece.

V preteklosti se je pojavljal vsakih dve do sedem let in trajal od okoli devet mesecev, pa tudi do dveh let. Običajno je povezan z ustaljenim območjem visokega zračnega tlaka nad zahodnim Tihim oceanom (Indonezijo, Avstralijo) in območjem nizkega zračnega tlaka nad vzhodnim delom Tihega oceana.

Pojasniti je treba, da morski tokovi z usmerjanjem bodisi toplih ali pa hladnih vodnih mas odločilno vplivajo na potek vremena na Zemlji. Ker so počasni in dolgo trajajo, se vreme zato dalj časa ravna "po nareku" vzorcev teh morskih tokov. Pravzaprav bi bilo bolje reči, da stalni morski tokovi sooblikujejo vremenske vzorce po Zemlji. In kadar pride do občasnih sprememb v morskih tokovih, se tudi vreme "vede" neobičajno. Tako sprememba temperature vode v vzhodnem in osrednjem delu Tihega oceana vpliva tudi na vremenska dogajanja drugje na Zemlji, ponekod bolj, drugje manj. Vremensko dogajanje na našem planetu je namreč povezano in če se na območju Tihega oceana spremeni vzorec zračnih tokov, to vpliva tudi na druge dele Zemlje.

El Nino prinaša toplo morsko vodo na območje zahodno od tihomorskih obal južne Amerike. Zato v času El Nina dežuje v puščavah zahodne, južne, pa tudi severne Amerike, kjer sicer tudi več let ni dežja. Poletja na tem območju so takrat bolj mokra, na drugi strani, na območju Avstralije, Indonezije in še kje, pa vlada suša. Skratka "zmešano", neobičajno vreme. Mimogrede, podoben, a manj izrazit pojav je tudi na Atlantskem oceanu.

Po meritvah NASE je videti, da je letošnji El Nino podoben tistemu iz let 1997-98, ki je bil najmočnejši doslej. In če ga primerjamo s tistim, bi lahko sklepali, da se bo začel Tihi ocean prav v tem času počasi ohlajati. O tem seveda še nekaj tednov ne moremo biti prepričani, dokler nam te domneve ne potrdijo meritve. Je pa še nekaj, na kar moramo biti pozorni. Leto 2015 je bilo globalno najtoplejše v zadnjih 135 letih. Torej ni bil samo El Nino tisti, ki je povzročil otoplitev. In tudi če se začne Tihi ocean počasi spet ohlajati oz. bo proti Južni Ameriki spet začela dotekati hladnejša voda, se bo otoplitev lahko zavlekla zaradi vpliva toplejšega ozračja in tako bi El Nino lahko trajal nekoliko dlje. Ali drugače povedano, vremenski vzorci, ki jih je sprožil El Nino, se bodo še zadržali, dokaj verjetno tja do konca pomladi ali do začetka poletja, pa čeprav bo sam pojav El Nino že ponehal.

Vremenske razmere na poletu Matevža Lenarčiča bodo zato verjetno nekoliko zahtevnejše, ali bolje, manj predvidljive, kot če bi letel v času, ko ni čutiti vpliva El Nina. A zaradi zgoraj povedanega ne bi bilo nič bolje, če bi polet premaknili recimo za en mesec v pomlad. Tako ali tako se ne da vnaprej napovedati približnega poteka vremena. In tudi v času El Nina bi z nekaj sreče lahko imeli na poti kar predvidljive razmere, z malo smole pa seveda slabše od pričakovanih tudi brez El Nina. Gre le za to, ali je kakšen vremenski pojav verjetnejši ali manj verjeten.

Andrej Velkavrh