Mlekarski sektor posluje stabilno, a se v teh negotovih časih pripravlja na nove izzive. Eden takih je ekološka usmeritev, pri čemer je za zgled lahko Avstrija, kjer pridelajo 20 odstotkov ekološkega mleka. Težava v Sloveniji je, da se kmetje ne odločajo za ekološko pridelavo. Cenovni pritisk povečuje tudi evropski zeleni načrt. Izzive je obravnavala tudi nedavna prva mlekarska konferenca.

Ministrstvo za kmetijstvo bo v prihodnje spodbujalo razvoj ekoloških regij, za ekološko kmetijstvo bo namenjenih 14 milijonov evrov letno, kar je več kot zdaj. A finančna podpora ne sme biti dejavnik odločitve, pravi minister za kmetijstvo Jože Podgoršek, ki veliko pričakuje od vseh deležnikov. "Znova poudarjam, da je tudi pri prehodu v ekološko kmetijstvo, predvsem treba poiskati tržne oziroma ekonomske vidike," je dejal.

Predsednik sekcije za mlekarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in hkrati tudi predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič pa od države pričakuje več. Želel bi si predvsem strokovne svetovalne službe na državni ravni, kjer bi imeli na eni točki zbrano vse strokovno znanje in potrebno dokumentacijo. "Tega trenutno ni," opozarja.

"Na koncu se vse ustavi pri trgovcu in pri samem kupcu, ki izbirata izdelke. Ne glede na to, koliko se mi prej trudimo pri celotni verigi," ob tem dodaja Sandra Turnšek iz družinske mlekarne Kele-Kele, ki je prva dobila ekološki certifikat.

Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete prihodnost vidi v projektnem pristopu na ravni celotne mlekarske verige. Prepričan je, da morajo pri oblikovanju razvojnih projektov "nedvomno spremeniti dikcijo in intonacijo javna uprava, država in politika". Projektni pristop na segmentu ekološkega mleka bi po njegovem mnenju lahko bil tudi testno polje za vse agroživilske verige.