Ne le da izumiranje koral zelo negativno vpliva na prehranjevalno verigo v morju, ampak so množični pogini teh nevretenčarjev, ki običajno živijo v kolonijah, eden glavnih znanilcev hude podnebne krize, s katero se spoprijema Zemlja. Korale so v oceanu namreč zadolžene za "reciklažo", saj ogljikov dioksid spreminjajo v kisik.

Na Galapaških otokih so se zato odločili, da bodo poskusili vsaj za silo izboljšati zelo krhek morski ekosistem. V ta namen so začeli eksperimentalni projekt, ki ga vodijo tamkajšnji oskrbniki in prostovoljci, pomaga pa jim organizacija Galapagos Conservancy.

Projekt poteka v enem izmed zalivov otoka Santa Cruz. Že od leta 2020 preizkušajo, kako se korala razmnožuje, če jo postavijo na različne podlage, kot je opeka, beton ali če so zvezane skupaj in visijo s kovinskih plošč. Na različnih materialih tako pustijo, da v nadzorovanem okolju zrastejo, nato pa jih odnesejo v zaliv.

"Tam, kjer smo naselili nove korale, so se razmere precej izboljšale. Na območju so se pojavile nove vrste rib in tudi nevretenčarjev, v koralah številne živalske vrste tudi skrivajo naraščaj," je dejala vodja projekta Jenifer Suarez.

To je zelo obetavna novica, saj so podnebni pojavi, ki jih povezujejo s pojavom El Nino, zaradi katerega se morska voda okoli Galapaških otokov segreva, številne vrste koral v arhipelagu prignali do roba izumrtja. Zato upajo, da bodo tako oživili in prerodili območja, ki imajo veliko ekološko vrednost za tamkajšnji ekosistem, pa tudi za domačine in turistični sektor.

Galapaški otoki, ki so od Ekvadorja oddaljeni 906 kilometrov, spadajo pod Unescovo zaščito naravne dediščine, saj slovijo po izredni biotski raznolikosti, ki je navdihnila tudi Darwinovo evolucijsko teorijo. Arhipelag sestavlja 234 otokov, skal in čeri. Poseljeni so le štirje otoki, na katerih živi približno 30.000 ljudi, zanimanje za obisk otokov pa je med turisti izjemno.