Gre za drug primer, ko so na tem območju zaznali kite glavače. Pred tem so jih lovci opazili še leta 2014. Tokrat sta jih videla morski biolog Brandon Laforest in vodič Titus Allooloo, ki sta sprva mislila, da sta videla kite ubijalce, še eno vrsto, ki je zaradi vse višjih temperatur postala pogost obiskovalec v teh vodah.

V arktičnih vodah so vse leto prisotne različne vrste kitov, fiziologija kitov glavačev pa tej vrsti močno otežuje plavanje v hladnejših vodah. Med drugim so njihova telesa, ki lahko tehtajo tudi 56.700 kilogramov, neučinkovita za prebijanje ledu, poroča Guardian.

Kiti glavači sicer ne predstavljajo grožnje arktičnemu ekosistemu, a obstaja možnost, da obtičijo, ko pride zima. "Neizkušeni kiti, ki izkoriščajo severni habitat, morda ne vedo, da morajo oditi dovolj zgodaj, preden se naredi led," je dejal Laforest.

Ogromna površina arktičnih voda – po ocenah kanadskih raziskovalcev meri 5,5 milijona kvadratnih milj – znanstvenikom otežuje učinkovito spremljanje sprememb v ekosistemu, kar vključuje tudi prihod živalskih vrst, ki jih prej na tem območju niso zaznali. Raziskovalci vse bolj sodelujejo s staroselci inuiti, ki iz roda v rod prenašajo vedenje o živalskih vrstah na tem območju.

Spremembe obnašanja manjših kitov
V zadnjih letih v arktične vode vse pogosteje zahajajo kiti ubijalci oziroma orke, ki izkoriščajo vse daljša obdobja brez ledu. Hranijo se z lokalnimi manjšimi kiti, ki naj bi zaradi tega že začenjali spreminjati svoje obnašanje.

Vse višje temperature so tudi spodbudile zanimanje za razširitev komercialnega ribarjenja na Arktiki. Devet držav je zato že prepovedalo ribarjenje na tem območju, dokler ne bo končana temeljita raziskava ekosistema.