Na srednje napetostnem omrežju je po zadnjih dostopnih podatkih brez napajanja z električno energijo še 50 odjemalcev, na nizko napetostnem omrežju pa med 200 in 300 odjemalcev. Največ jih je na območju občin Kungota, Pesnica, Šentilj, nekaj pa tudi na območju občin Lovrenc, Ribnica na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi, so zvečer objavili v podjetju.

Kdaj bodo odjemalci spet dobili električno energijo, ni znano. Elektro Maribor je drugi največji distributer električne energije v Sloveniji, pokriva pa Koroško, del Štajerske in celotno Prekmurje, tako da je dela veliko. Družba sporoča, da so vse ekipe, torej okoli 200 ljudi, že od četrtka na terenu in odpravljajo posledice. Napoveduje tudi, da bo sanacija trajala dolgo. Tam, kjer je omrežje najhuje poškodovano, tako srednjenapetostno kot nizkonapetostno, naj bi popravila terjala skoraj mesec dni.

"Ob tem je treba poudariti, da je delo na terenu zelo oteženo in tudi nevarno, zato je velikega pomena upoštevati tudi varnostne ukrepe, ki lahko vplivajo tudi na zdravje in varnost zaposlenih," so v podjetju naknadno zapisali v sporočilu za javnost.

Oskrba z električno energijo pa tudi danes verjetno še ne bo zagotovljena vsem uporabnikom, zato upajo, da si bodo, če imajo to možnost, zagotovili alternativo. Uporabnike ob tem pozivajo k previdnemu ravnanju z napravami, kot da so pod napetostjo.

Kako se tamkajšnji prebivalci znajdejo brez elektrike že tretji dan, in to v vročini? "Elektrika je pomembna, sploh za gospodinjstvo. Ne moreš prati, pravzaprav ne moreš nič. Zdaj smo si izposodili agregate, kar je spet dodaten strošek. Ne vem, kdo bo to kril, ali moramo sami? Upam, da bodo to čim prej rešili. Vsak dan kličemo in to ne samo enkrat, po petkrat. Odgovor se vedno glasi, pridemo kmalu. Vem, da nismo edini in da je še veliko drugih gospodinjstev, ampak ne more to biti tako [pokaže na podrto drevo sredi dvorišča]," je povedal Matjaž Žnuderl iz Pesnice pri Mariboru.

Na Cerkljanskem huje kot leta 2007

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je pristojen za koordinacijo delovanja uprave za zaščito in reševanje, se je danes (sobota) mudil na Cerkljanskem, kjer si je ogledal škodo po četrtkovem neurju. Cerkljanski gasilci, direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač in cerkljanski župan Gašper Uršič so Medveda seznanili s stanjem na terenu ter o prvih ukrepih, ki so jih ob neurju izvajali Prostovoljno gasilsko društvo in Gasilska zveza Cerkno ter drugi izvajalci.

Namen države je čim prej pomagati prizadetim občinam, je prisotnim v Cerknem zagotovil državni sekretar Rudi Medved. V prvi vrsti nameravajo pokriti stroške intervencij, kar so prvič naredili že ob majski ujmi na severovzhodu Slovenije. Takrat so vsem občinam, ki so podale zahtevke, izplačali intervencijske stroške v mesecu dni. "Že v petek smo vse občine na prizadetih območjih pozvali, da čim prej ocenijo intervencijske stroške," je spomnil Medved. Po njegovih oceni je v ujmi prizadetih občin veliko, verjetno več kot sto, je dejal v izjavi za medije.

Tudi posledice neurja v Cerknem so bolj obsežne, kot je bilo sprva videti, je že v petek razmere v občini opisal župan Gašper Uršič ob obisku predsednika državnega sveta Marka Lotriča in državnega svetnika Andreja Poglajna. Župan tako ocenjuje, da je četrtkovo neurje na državnih in lokalnih cestah ter vodotokih povzročilo bistveno več škode kot neurje iz leta 2007. Poudaril je, da so prebivalci prestrašeni in upajo na čimprejšnjo pomoč. Direktorica direkcije za vode Neža Kodre je v petek pojasnila, da bodo v naslednjih dneh zbirali podatke o stanju vodne infrastrukture in vodnih zemljišč ter ocenjevali škodo in opravljali interventna dela. Sama ocena škode še ni znana. Po ogledu vseh kritičnih območij bodo na direkciji podali natančnejše podatke o lokacijah in vrednosti intervencijskih del, je dejala.

Posledice neurja si je medtem ogledal tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je spregovoril o podnebnih spremembah in nujnosti rednega preventivnega urejanja vodotokov. Dodal je, da bodo na vladi občinam zagotovili sredstva za intervencijo.

Franja zaprta

Na sestanku z lokalno skupnostjo je beseda tekla tudi o sanaciji hudo poškodovane Partizanske bolnice Franja, ob čemer so se dogovorili, da bo na pomoč priskočila Slovenska vojska. Ugotovili so namreč, da je v zaledju bolnice veliko nakopičenega materiala, ki grozi, da zgrmi v dolino, je poudaril Medved. Direktor mestnega muzeja je v zvezi s partizansko bolnico povedal, da bodo že v ponedeljek skušali pripraviti prve preliminarne ocene škode, saj je za torek obisk na Cerkljanskem napovedala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko s svojo ekipo. Franja bo zaradi obsežnih poškodb na objektih in oviranega dostopa do vhodnega objekta najverjetneje ostala zaprta za turiste.

Obisk Posavja in možna dvojna ocena škode

Medved je sicer v petek obiskal Posavje skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom. Takrat je Golob napovedal, da bodo občinam povrnili stroške, in sicer v prihodnjih tednih. Premier meni, da bi bilo treba narediti dvojno oceno škode – ob neposredni škodi na letošnjih pridelkih tudi oceno škode, ki bo zahtevala obnovo nasadov in vinogradov. A mehanizmi za povračilo teh stroškov so dolgotrajni, je v petek opozoril premier.

Sorodna novica Golob obiskal Brežice in obljubil pomoč države pri škodi po četrtkovem neurju

V nadaljevanju bo sledil poziv občinam za oceno škode za sanacijo prizadetih območij. Župani o konkretnih številkah glede škode pričakovano še ne govorijo. Je pa jasno, da bo ta večja kot ob spomladanski ujmi na severovzhodu države in je bila ocenjena na okoli pet milijonov evrov. "V tokratnem primeru lahko že zdaj govorimo o bistveno, bistveno večji škodi," je v petek dejal državni sekretar.

Medved je v petek skupaj s poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom obiskal Krško in si skupaj s krškim županom Janezom Kerinom ogledal posledice izredno debele toče. V Brežicah je v glavnem uničen pridelek na kmetijskih površinah, v Krškem je uničenih več sto objektov in ogromno avtomobilov. Podobno kot v Krškem je bilo v Prekmurju, medtem ko je na Koroškem in Savinjskem težave povzročal veter, v Cerknem pa poplave. "Če potegnemo skupni imenovalec za vse, bo škoda zelo, zelo velika," je ocenil Medved.

Ta ni opustošila le kmetijskih površin, ampak močno poškodovala tudi številne stanovanjske stavbe – na njih je razbila vse od strešnikov do oken in preluknjala marsikatero fasado – in uničila praktično vse avtomobile, ki so bili na prostem. Zato so na občini odprli številki za informacije glede prijave škode (07 49 81 356 in 07 49 81 329), ob tem pa poudarili, da se bo popis škode začel, ko bo vlada sprejela sklep o popisu škode po naravni nesreči.

Sorodna novica Škoda večja, kot se je zdela v četrtek: Poškodovani infrastruktura, poljščine, gozdovi

V Prekmurju (spet) razkrilo več šol

V Prekmurju pa je bilo ob kmetijskih zemljiščih in stanovanjskih stavbah poškodovanih tudi več šol, ki jih je v petek obiskal šolski minister Darjo Felda. Najprej je obiskal OŠ Cankova, kjer je neurje uničilo skoraj celotno streho na novem delu šole in del strehe na starem delu, poplavljene so učilnice, kabineti, arhiv, sanitarije, delno je poškodovana tudi kuhinja. Neurje je poškodovalo tudi polovico strehe na starem delu in streho na obnovljenem delu OŠ Turnišče, kolektorje, poplavljeni so nekateri prostori. Neurje je poškodovalo tudi zunanjost vrtca in nekatera igrala ter polomilo drevesa na igrišču.

Na Biotehniški šoli Rakičan v Murski Soboti pa je na enem od objektov uničena opečna kritina, del strehe druge stavbe pa je odnesel veter. Škoda je nastala tudi na drevju sadovnjaka, veter pa je polomil večino drevja v okolici vrtca Veverička.

Škodo po neurju pospešeno popisujejo tudi zavarovalnice. Pravijo, da zavarovancem s prijavo škode ni treba hiteti, saj jo bodo lahko prijavili tudi v prihodnjih tednih. Najlažja in najhitrejša pot za prijavo škode pa je, pravijo, prijava prek spletnih obrazcev. Zavarovalnice zavarovancem še svetujejo, da priložijo fotografijo nastale škode in ob oddaji prijave preverijo točnost vseh podatkov. Ker marsikdo sam ne bo zmogel sanirati škode, nastale v neurjih, sta pomoč začela zbirati Rdeči križ in Karitas.