Teden gozdov je vsakoletna prireditev, ki poveže vse institucije, ki skrbijo za slovenski gozd, in širši družbi predstavi pomen gozda in gozdarstva. Geslo letošnjega tedna je Načrtno z gozdom. Spremljevalni temi pa sta gozdne učne poti – na zavodu za gozdove jih imajo na seznamu 84 – in velike zveri.

Kot je v nagovoru poudaril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, je gozdarska stroka v zadnjih letih dokazala, da zna gospodariti z gozdovi tudi v najtežjih razmerah. Še vedno, kljub ujmam, imamo v gozdovih kakovostne ekosisteme, je poudaril minister. Po njegovih besedah je gozdarstvo v Sloveniji eno od izjemno pomembnih naravnih bogastev, prek gozdno-lesne verige pa lahko iz tega bogastva naredimo bistveno več oziroma ga lahko bolj ambiciozno izkoriščamo, kot ga izkoriščamo zdaj oz. smo ga v preteklih letih.

V. d. direktorja zavoda za gozdove Janez Logar je spomnil, da ima načrtno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji bogato tradicijo, saj letos zaznamujemo 250 let od izdelave prvega, Flameckovega gozdnogospodarskega načrta za Trnovski gozd. Slovenska gozdarska šola pa, tako pravi Logar, na svetu velja za eno od utemeljiteljic trajnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

Gozdovi so v dobrem stanju

Tudi Logar je poudaril, da so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi danes v relativno dobrem stanju kljub vsem ujmam v zadnjih letih. Pred nami pa so novi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe in tudi svetovna dogajanja, recimo na področju trgovine z lesom in prevoza. Oba z ministrom Podgorškom sta poudarila tudi, da ravno letos poteka obnova desetletnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov.

Trikrat več lesne zaloge kot leta 1947

Po besedah glavnega direktorja družbe Slovenski državni gozdovi Roberta Tomazina bo "načrtno z gozdom" velik izziv za vse deležnike. Gozd prekriva skoraj 60 odstotkov površine Slovenije in tako cilji, ki si jih bodo zadali za naslednje desetletno obdobje, ne bodo posegali samo v gozdarstvo, lovstvo, kmetijstvo, ampak v vse pore slovenskega gospodarskega življenja, je dejal. Zaradi ohranjenih naravnih mehanizmov obnove se sicer slovenski gozd na 95 odstotkih gozdnih površin obnovi sam po naravni poti. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila.

"Vsi ti podatki me navdajajo z optimizmom, obenem pa me skrbi to, da imamo najboljše surovine, ogromno znanja, vseeno pa ne znamo narediti najboljših sestavnih delov za soliden in konkurenčen končni izdelek," je ob tem ugotavljal poslanec DZ-ja Andrej Černigoj, ki je zbrane nagovoril kot predstavnik lokalne skupnosti.

Zaradi načrtnega dela v preteklosti pa je slovenski gozd še vedno dom za številne živalske vrste, kamor spadata tudi rjavi medved in volk, ki marsikje v Evropi nista več prisotna, je dejala vodja sektorja za ohranjanje narave na okoljskem ministrstvu Mateja Blažič. Slovenija po njenih navedbah na evropski in svetovni ravni izstopa po velikem številu dobro ohranjenih gozdov in visokem deležu zavarovanih območij. Po besedah predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča so tudi kmetje ponosni na to, da so se velike zveri ohranile. A je Žveglič obenem opozoril tudi na pomen upravljanja zveri, kjer pa morajo, kot je dejal, javnost in sodišča zaupati stroki.

Sorodna novica Odprta pragozdna pot Krokar; za "spoštljivo občudovanje" mogočnih bukev

Pragozdna pot, Evropohod in akcija Skrbno z gozdom!

V tednu gozdov se tradicionalno po vsej Sloveniji zvrsti serija prireditev na temo gozdov in gozdarstva. Uvod v letošnji teden gozdov je bilo prejšnji četrtek odprtje Pragozdne poti Krokar na Kočevskem, teden pa se bo sklenil v nedeljo z Evropohodom in srečanjem evropopotnikov na gradu Podsreda. Ta teden pa na spletnih portalih in TV-postajah poteka tudi promocijska kampanja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Skrbno z gozdom!.