Nekatere EU-države imajo, kot pravijo nevladne organizacije, že uveljavljenega varuha narave. Foto: BoBo

Slovenija je od osamosvojitve uvedla kar nekaj institutov varuha najrazličnejših pravic, sprva najbolj elementarnega varuha človekovih pravic. Sledili so mu še varuh bolnikovih pravic, varuh prehranske verige, varuh gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, varuh športnikovih pravic … Na drugi strani pa pristojno okoljsko ministrstvo za zdaj (še) nima posluha za idejo, da bi v Sloveniji uvedli tudi varuha okolja in narave.

Mineva namreč natanko dve leti, odkar je sedem nevladnih organizacij, Turistična zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Kinološka zveza Slovenije in Čebelarska zveza Slovenije, ki so združene v skupini nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ministrstvu za okolje in prostor (MOP), vodila ga je Irena Majcen (DeSUS), predlagalo vzpostavitev instituta varuha narave in njegovo vključitev v zakon o ohranjanju narave. Vendar je MOP predlog junija 2017 zavrnil.

Sredi leta 2018 se je zamenjala vlada. Okoljsko ministrstvo pa je dobilo že dva nova ministra, najprej Jureta Lebna, nato še aktualnega Simona Zajca.

Lovska zveza Slovenije je lani ob predstavitvi svojega dela napovedala nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev instituta varuha narave. Vendar na MOP-u, vsaj za zdaj še niso naklonjeni varuhu narave, temveč raje vidijo, da to vlogo opravljajo številne različne naravovarstvene nevladne organizacije.

Pobudniki vzpostavitve varuha narave si želijo, da bi imel pristojnosti, ki bi lahko preprečile takšne afere, kot je bil vrhniški Kemis. Foto: BoBo

MOP: Bistveno je, da je glasnikov narave čim več

"Na MOP-u smo pobudo temeljito proučili, predvsem v smislu vprašanja, ali bi nov institut glede na že obstoječe, dejansko pripomogel k učinkovitejšemu ohranjanju narave, ter organizacijam posredovali odgovor. V odgovoru smo izpostavili, da zakon o ohranjanju narave (ZON) že določa institut zastopanja interesov ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih, pri čemer je vloga zastopnika interesa ohranjanja narave dana društvom (137. člen), ki pridobijo status društev, ki delujejo v javnem interesu ohranjanja narave in Zavodu RS za varstvo narave (118. člen)," so za MMC pojasnili na MOP-u.

Na okoljskem ministrstvu pravijo, da želijo z načrtovano spremembo zakona o ohranjanju narave upoštevati pobudo, da se institut zastopnika interesov ohranjanja narave omogoči tudi drugim nevladnim organizacijam (ne samo društvom), ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave.

"Bistveno je, da je glasnikov narave čim več in s tega ozira je vloga nevladnih organizacij s svojim množičnim članstvom nenadomestljiva. Naj poudarimo, da je institut zastopanja interesov ohranjanja narave izjemno pomemben in daje zelo veliko možnost za delovanje v korist narave. Menimo, da z dodatnim in novim institutom varuha narave ne bi bistveno pripomogli k ohranjanju narave. Bolj pomembno se nam zdi, da se obstoječi institut zastopanja interesov ohranjanja narave bolje uveljavi v praksi," še navajajo na okoljskem ministrstvu.

Nove pobude za varuha narave še ni

Skupina sedmerice nevladnih organizacij, kot so nam pojasnili v nekaterih izmed njih, se po zavrnitvi predloga o vzpostavitvi varuha narave o novi pobudi še ni dogovarjala.

"Najprej se moramo sestati in se dogovoriti za nadaljnje aktivnosti. Želimo si pristojnosti varuha narave, ki bodo lahko preprečile takšne afere, kot je bil vrhniški Kemis, in da je varuh pri svojih aktivnostih glasen in seveda čim večkrat uslišan," je za MMC povedal Igor Miličić, sekretar Ribiške zveze Slovenije, ki letos predseduje skupini nevladnih organizacij za trajnostni razvoj.

"Po zavrnitvi predloga smo združeni v skupini nevladnih organizacij za trajnostni razvoj izrazili razočaranje nad negativnim odgovorom ministrstva za okolje in prostor na pobudo o ustanovitvi institucije varuha narave. Članice skupine, ki se vsakodnevno srečujemo s problematiko ohranjanja narave, pred vse večjimi negativnimi človeškimi dejavniki, si želimo, da bi v državi obstajalo neodvisno telo, ki bi se ukvarjalo z varovanjem narave, za kar podaja pravno podlago Ustava RS. Neizpodbitno dejstvo je, da je problematika ohranjanja narave zelo kompleksna in zahteva samostojno obravnavo in je ni moč obravnavati le kot dodatno nalogo že tako zahtevne problematike varovanja človekovih pravic. Kot naravovarstvene organizacije z dolgoletnim delovanjem in poznavanjem kompleksnosti institucionalnih težav pri varovanju okolja smo se ravno zaradi nedelovanja sistema varovanja narave odločili za pripravo take pobude. Članice skupine nevladnih organizacij bomo zato vztrajale pri svojem predlogu za vključitev varuha narave v zakon o ohranjanju narave, instituta, ki je v drugih državah Evrope že poznan in uveljavljen."
Turistična zveza Slovenije o tem, zakaj bi Slovenija potrebovala tudi varuha narave.