V tem tisočletju smo imeli le tri poletja z negativnim temperaturnim odklonom. Foto: Reuters
V tem tisočletju smo imeli le tri poletja z negativnim temperaturnim odklonom. Foto: Reuters

Sezonski odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981-2010 je na državni ravni znašal 2,5 stopinje Celzija, kar pomeni, da je letošnje poletje drugo najtoplejše od leta 1961. Odkar merimo vremenske spremenljivke, je bilo bolj vroče le poleti 2003, ko so na Arsu izmerili 3,1 stopinje Celzija odklona. Letošnje poletje je po temperaturah prehitelo tudi vroče poletje 2017, ki je imelo odklon 2,3 stopinje.

Nadpovprečno topli so bili vsi trije poletni meseci. Foto: BoBo
Nadpovprečno topli so bili vsi trije poletni meseci. Foto: BoBo

Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci poletja, največji odklon na ravni države pa je bil junija, ko je znašal 4,2 stopinje Celzija. To je le za odtenek manj od doslej še vedno rekordno vročega junija iz leta 2003, so izpostavili na Arsu, kjer sicer opozarjajo, da gre za delne in še ne popolnoma preverjene podatke.

Značilnost minulega meteorološkega poletja je tudi, da je bila količina padavin podpovprečna, osončenost pa nadpovprečna. Na ravni države je količina padavin dosegala okoli 84 odstotkov dolgoletnega povprečja, najbolj suh pa je bil zahodni del države, kjer je ponekod padlo le za od 40 do 60 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin.

Zelo suh mesec letošnjega poletja je bil junij, ko je na ravni države padlo le 50 odstotkov povprečne količine padavin. Julij je bil nadpovprečno namočen, avgust pa ponovno podpovprečno.

Od leta 2000 le tri poletja z negativnim temperaturnim odklonom
Trajanje sončnega obsevanja je bilo na državni ravni za skoraj 12 odstotkov daljše od dolgoletnega povprečja, kar letošnje poletje uvršča med šest najbolj osončenih od leta 1961.
Po letni statistiki temperature in padavin je bilo letošnje poletje podobno nekaterim suhim in vročim poletjem v minulih letih, vendar je bil lahko vremenski potek precej različen.

Trend naraščanja poletnih temperatur in zmanjševanja količine padavin se nadaljuje. Foto: BoBo
Trend naraščanja poletnih temperatur in zmanjševanja količine padavin se nadaljuje. Foto: BoBo

Kot še izpostavljajo na agenciji za okolje, dolgoletni niz meritev v Sloveniji kaže na ogrevanje ozračja pri tleh v zadnjih desetletjih, pri čemer je ogrevanje najmočnejše prav poleti. Na ravni Slovenije znaša linearni temperaturni trend od leta 1961 že okrog 0,55 stopinje Celzija na desetletje.

V tem tisočletju smo imeli le tri poletja z negativnim temperaturnim odklonom, pa še ta je bil za poletje 2014 zelo blizu ničle. Tudi trend upadanja poletnih padavin je na državni ravni statistično značilen in znaša v obdobju od leta 1961 okrog tri do štiri odstotke na desetletje. Zadnjih pet poletij je imelo na državni ravni podpovprečno količino padavin.