Slovenija je konec leta 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat. Foto: Reuters

Za prepoved, ki so jo predlagali socialdemokrati (SPÖ), je glasovala večina v avstrijskem parlamentu.

V ljudski stranki (ÖVP) govorijo o hudem udarcu za kmete, medtem pa so v stranki Neos prepričani, da je prepoved v neskladju z evropsko zakonodajo. Ta namreč dovoljuje rabo glifosata do konca leta 2022.

V okoljevarstveni nevladni organizaciji Greenpeace so glasovanje po navedbah nemške tiskovne agencije DPA označili za "zgodovinski mejnik". Zdaj je sicer žogica pri Evropski komisiji, ki lahko v treh mesecih sproži postopek proti avstrijski odločitvi.

Glifosat je sporen zaradi svoje domnevne rakotvornosti. Evropska komisija je kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid, svoje odločitve pa ni spremenila niti po tem, ko so ameriška sodišča ljudem, ki so domnevno zaradi glifosata zboleli za rakom, začela prisojati visoke odškodnine.

Slovenija je konec leta 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je zavzela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.