Generalni sekretar ZN-a Guterres opozarja na dolžnosti velikih onesnaževalk. Foto: Reuters

"Več desetletij je človeška vrsta bila vojno proti planetu, zdaj pa planet vrača udarec," je dejal Guterres. Ob tem je prizadevanja največjih svetovnih gospodarstev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov označil za "absolutno nezadostne".

"Spopadamo se z globalno podnebno krizo in točka brez povratka ni več daleč za obzorjem, ampak jo že vidimo in se približuje," je nadaljeval. Opozoril je na poročilo ZN-a, ki bo objavljeno v torek in bo zadnjih pet let razglasilo za najbolj vroča v zgodovini. Leto 2019 bo najverjetneje šlo v zgodovino kot drugo najbolj vroče do zdaj.

"Katastrofe, povezane s podnebjem, postajajo bolj pogoste, bolj smrtonosne, bolj uničujoče," je Guterres dejal dan pred začetkom podnebne konference skoraj 200 držav z vsega sveta. Ogrožena sta zdravje ljudi in preskrba s hrano, samo z onesnaženim zrakom, ki je posledica podnebnih sprememb, pa je povezanih sedem milijonov prezgodnjih smrti letno.

Pariški sporazum, podpisan decembra 2015, poziva k omejitvi dviga globalne povprečne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija. V zadnjem obdobju se kot varnejša medtem vse bolj omenja 1,5 stopinje.

Samo z onesnaženim zrakom je povezanih sedem milijonov prezgodnjih smrti letno. Foto: Reuters

Da bi dosegli te cilje, bi morali po ugotovitvah programa ZN-a za okolje (Unep) izpuste ogljikovega dioksida v prihodnjem desetletju vsako leto znižati za 7,6 odstotka. A Guterres je danes zatrdil, da je cilj 1,5 stopinje uresničljiv. Kar manjka, je le politična volja, je prepričan.
Pri tem morajo največjo vlogo sprejeti države, ki tudi ustvarijo največ izpustov. A je trenutna realnost daleč od tega.

ZDA odstopile od sporazuma, druge velike države medle

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno že sprožil postopek izstopa ZDA iz pariškega sporazuma, čeprav na konferenco v Madrid odhaja delegacija ameriškega kongresa s predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi na čelu.

Druge večje onesnaževalke, Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija, so medtem le bežno nakazale, da bi lahko v bližnji prihodnosti povečale svoje ambicije.

Guterres je na drugi strani poudaril pomembno vlogo Evropske unije. "Evropa mora odigrati ključno vlogo in mora biti temeljni kamen globalnih pogajanj, ki bodo vodila v ogljično nevtralnost," je poudaril.

Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen želi Unijo usmeriti k cilju neto ničelnih izpustov do leta 2050, a se spoprijema z nasprotovanjem nekaterih članic, recimo Poljske in Madžarske.

Kljub vse glasnejšim pozivom k odločnemu podnebnemu ukrepanju bo 12-dnevna pogajalska konferenca v Madridu predvidoma ostala zgolj tehnična, osredotočena na dokončno oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma v letu 2021.