Nakopičena odpadna embalaža na Snaginem dvorišču v Mariboru. Foto: Radio Maribor/Vesna Martinec

Na ministrstvu za okolje so spisali interventni zakon, po katerem bomo za odvoz in predelavo te odpadne embalaže plačali davkoplačevalci, a je cena, ki so jo določili – 120 evrov po toni, očitno prenizka. Na razpis za odvoz embalaže za zahodno polovico Slovenije se ni javil nihče in zelo verjetno je, da bo odpadna embalaža v nekaterih odročnejših krajih ostala še dolgo. Če se je najprej govorilo o skupno približno 10 tisoč tonah odpadne embalaže, so pozneje ugotovili, da je je več kot dvakrat toliko.

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so konec preteklega leta najprej spremenili uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, prek katere so lahko vodstva komunal naročila odvoze neposredno pri predelovalcih. Na MOP-u ocenjujejo, da so s tem ukrepom poskrbeli za 9.900 ton, nekaj so je že odpeljali v predelavo.

Potem ko je začel veljati še drugi ukrep, interventni zakon, pa so državni inšpektorji obiskali komunale po vsej Sloveniji in zapečatili kupe, ki zdaj čakajo na odvoz. Teh je za okrog 13.700 ton. Skupno bo torej država na naše stroške poskrbela za več kot 23 tisoč ton embalaže, ki smo jo ločeno zbrali prebivalci in za katero so sicer odgovorne družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Za predstavo, poln tovornjak vlačilec lahko prepelje dobrih 10 ton odpadne embalaže. Inšpektorji so zapečatili še 690 ton odpadnih nagrobnih sveč, tudi za njihov odvoz in reciklažo bomo plačali iz proračuna – vse skupaj naj bi nas stalo 3,5 milijona evrov.

V zahodni Sloveniji bo embalaža še ostala

V Dragonji, kjer je odlagališče piranske občine, na državni odvoz čaka 100-tonski kup embalaže. "Gre za stara bremena, to, kar bi država z interventnim zakonom morala urediti, pa žal še ni dobila prevzemnika. Mi smo tik pred turistično sezono, ki s sabo prinese 4-krat večje dnevne količine novih odpadkov, prostora pa ni dovolj," pove Sandra Martinčič Loboda iz komunalnega podjetja Okolje Piran.

Tako kot v Piranu na odvoz po interventnem zakonu čakajo tudi na preostalih komunalah. Na razpis ministrstva za odvoz iz osrednje Slovenije, Primorske, Notranjske in Gorenjske – gre za skupno 9.000 ton odpadne embalaže – se ni javil nihče.

Na MOP-u so prek razpisa našli le izvajalce, ki bodo za ceno 120 evrov plus DDV za tono odpadne embalaže to odpeljali iz vzhodne polovice Slovenije. "Z enim izvajalcem je ministrstvo že podpisalo pogodbo, z odvozi bo začel v teh dneh," pravi direktorica direktorata za okolje na MOP-u Tanja Bolte.

Za 120 evrov mora izvajalec tono odpadne embalaže odpeljati s komunale in poskrbeti za njeno predelavo, kar pomeni sortiranje ter recikliranje uporabnih in sežig neuporabnih surovin. Cena pa je očitno prenizka, da bi pokrila stroške daljših prevozov. Največje sortirnice, kamor izvajalci vozijo odpadno embalažo, so namreč v vzhodni polovici Slovenije (Krško, Maribor, Celje in Puconci).

Ministrstvo je zdaj razpis ponovilo in zahodno regijo razdelilo v manjša območja. Pričakujejo, da bodo zdaj izvajalca dobili. "Prej je bil razpis v celoti za 9.000 ton, kar pomeni, da bi izvajalec moral zagotavljati kapaciteto za 9.000 ton. Zdaj smo to razdelili v manjše sklope in ocenjujemo, da je več možnosti, da se prijavi več različnih izvajalcev," pravi Tanja Bolte.
Sebastijan Zupanc z Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS-ju je prepričan, da se to ne bo zgodilo. "Obstaja možnost, da bodo v ponovljenem razpisu za kakšno območje dobili ponudnika. Sem pa trdno prepričan, da za ta tolminski, goriški del, kar je povsem na drugem koncu Slovenije, pri limitirani ceni 120 evrov + DDV po toni, ne bodo uspeli pridobiti ponudbe." Da se bo to zgodilo, so ministrstvo opozarjali že med pripravo interventnega zakona, opozarja Zupanc. Cene zdaj ne morejo spreminjati, ker je zapisana v zakonu.

Del stroška si predelovalci običajno pokrijejo s prodajo odpadne embalaže, ki je primerna za reciklažo (predvsem pločevinke in plastenke PET) – po navadi je tega na kupih okrog četrtina. Odpadna embalaža, ki je na prostem stala več let, pa je veliko manj primerna za reciklažo.

Kupi odpadne embalaže še kar vztrajajo

Centralno skladišče do izgradnje sežigalnice?

Na Zbornici komunalnega gospodarstva zdaj ministrstvu zato predlagajo začasno rešitev – naj eno od starih deponij nameni za centralno skladišče odpadkov in tja odvozi vse, česar je na komunalah preveč. Poleg odpadne embalaže tudi tako imenovano lahko frakcijo, to je 'gorivo', narejeno iz gospodinjskih odpadkov. Vse to zdaj vozimo na sežig v cementarne in sežigalnice odpadkov v tujino ter za to drago plačujemo, pravi Sebastijan Zupanc. "Zbalirano odpadno embalažo in tudi lahko frakcijo, ki je je v Sloveniji več kot 100 tisoč ton, lahko nekje začasno poskladiščimo, umestimo v prostor objekt za energetsko izrabo odpadkov in potem to gorivo tudi energetsko izrabimo."

Glede gradnje sežigalnice je MOP občine pozval, naj povedo, ali bi imeli tovrstni objekt pri njih. "Velikih odzivov še ni," pravi Boltetova in dodaja, da umeščanje v prostor lahko traja leta. Tudi glede centralnega skladišča na ministrstvu dvomijo, da bi v kateri izmed občin lahko našli prostor zanj. "Najti lokacijo, kamor bi vsi v Sloveniji odpeljali to frakcijo, je umetnost oziroma veliko vprašanje. Ne vem, kdo v Sloveniji bi dovolil, da bi se to odpeljalo k njim," na poziv zbornice odgovarja Tanja Bolte.