Aktivist Greenpeacea v mestu Brasilia protestira proti morjenju ljudi, rek in rib. Foto: Reuters
Aktivist Greenpeacea v mestu Brasilia protestira proti morjenju ljudi, rek in rib. Foto: Reuters

Vsak teden so bili lani v povprečju ubiti trije ljudje, ki so branili svoje zemljišče ali širše okolje pred vdorom in pritiski kmetijske in lesne industrije ter rudarstva, ugotavlja mednarodna nevladna organizacija Global Witness.

Množični protesti v Bombaju za vrnitev gozdov kmetovalcem. Foto: Reuters
Množični protesti v Bombaju za vrnitev gozdov kmetovalcem. Foto: Reuters

Poročilo navaja še druge taktike utišanja protestnikov, kot so ustrahovanje, nasilje in zloraba zakonodaje, ki ureja proteste. Pri tem opozarja na skrb vzbujajoče svetovne težnje ustrahovanja in zapiranja okoljevarstvenikov.

Daleč najnevarnejša država za okoljevarstvenike in avtohtone skupnosti so bili lani Filipini, kjer je bilo 30 umorov. V Kolumbiji je bilo smrtnih žrtev 24, v Indiji 23, v Gvatemali, kjer se je število ubitih aktivistov najbolj povečalo, pa 16 žrtev.

"To je pojav, ki ga opazimo po vsem svetu: zagovorniki zemlje in okolja, med katerimi je veliko avtohtonih ljudstev, so razglašeni za teroriste, razbojnike ali zločince, ker branijo svoje pravice," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorila posebna poročevalka Združenih narodov za staroselce Vicky Tauli-Corpuz.

Sečnja posega v življenjski prostor ljudi. Foto: EPA
Sečnja posega v življenjski prostor ljudi. Foto: EPA

Za svojo zemljo

Najmnožičnejši umor se je zgodil v južni indijski zvezni državi Tamil Nadu, kjer so na protestih zaradi vpliva rudnika bakra na okolje ubili 13 ljudi.

V brazilski zvezni državi Para je bilo lani ubitih osem zagovornikov zemljišč, vpletenih v spore s predstavniki industrije za pridelavo soje.

Na filipinskem otoku Negros je skupina oboroženih moških ustrelila devet kmetov, lastnikov zemljišč sladkornega trsa, med njimi so bile tudi ženske in otroci. Odvetnika, ki je zastopal družine žrtev, so ustrelili nekaj dni pozneje.

Krive tudi razvojne banke

Poročilo med drugim navaja, da vlagatelji, med njimi so tudi razvojne banke, s financiranjem izkoriščevalskih projektov spodbujajo tovrstno nasilje. Ni dovolj, da se tuje multinacionalke, ki so povezane s prisvajanjem te zemlje, odločijo za neupoštevanje pravil, opozarja poročilo in dodaja: "Njihova odgovornost je, da proaktivno zagotavljajo, da bo zemlja, od katere imajo koristi, najeta zakonito, s soglasjem skupnosti, ki na njej živi več generacij."