Matevž Lenarčič po vsakem pristanku zbrane podatke o meritvah pošlje v Ljubljano. Foto: BoBo
Matevž Lenarčič po vsakem pristanku zbrane podatke o meritvah pošlje v Ljubljano. Foto: BoBo
Lenarčič je do zdaj opravil več projektov merjenja črnega ogljika. Foto: GreenLight WorldFlight
Lenarčič meri koncentracijo črnega ogljika na višinah, kjer meritev nihče ne izvaja. Foto: BoBo

Matevž Lenarčič se bo 9. aprila z mariborskega letališča z ultralahkim letalom odpravil na novo misijo, imenovano "Zero emission living". Pridobivanje dovoljenj za prelete je bilo tokrat še posebej zapleteno in je celo spremenilo prvotno načrtovano traso. "Še vedno so težave s Kitajsko, pot smo morali spremeniti," je na novinarski konferenci povedal Lenarčič, ki je prvotno želel leteti čez Moskvo in celotno Rusijo na Kitajsko in nato čez Kazahstan, Bližnji vzhod nazaj v Slovenijo. Nato so pot začrtali v obratni smeri: "Čez Turčijo, Iran, Pakistan, Indijo, Bangladeš, Mjanmar, Laos, Vietnam na Kitajsko," je pojasnil Lenarčič, ki je s svojim ultralahkim letalom na Kitajskem vabljen na eno največjih letalskih prireditev, zaradi katere računa, da bo lažje pridobil dovoljenja.

Iz Kitajske se bo Lenarčič vračal čez Mongolijo in Rusijo, kjer prav tako pričakuje težave z dovoljenji in gorivom. Moral bo pristajati na manjših ruskih letališčih: "Pogoj za postanke na manjših ruskih letališčih je znanje ruske letalske frazeologije, kar pri meni malo šepa," je dejal Lenarčič, ki bo zaradi tega v letalo v ruskem mestu Ulan Ude sprejel prijatelja Andreja Dubrovina, za katerega pravi: "Je večji od mene, a tehta skoraj pol manj, z njim bova odletela do Moskve." Lenarčič se bo iz Moskve čez Belorusijo in Poljsko vračal v Slovenijo, celoten polet bo trajal dober mesec.

Lenarčič je poudaril, da ima zaradi globalnih napetosti več težav z zavarovanj in dovoljenji, saj se vse, kar se zgodi v ZDA, negativno odraža v Iranu in Pakistanu ter dodal: "A upam, da se na koncu vse skupaj sestavi v eno lepo zgodbo, kot se je vedno do zdaj." "Gre za zgodbo, ki lahko prinese samo dobro. Slabih stvari ni. Delamo to, kar je za vse dobro, če ugotovimo, da je kje ozračje slabo, je to prvi pogoj, da se težava začne reševati. Vsi pa radi živimo v čistem zraku," je zaključil Lenarčič.

Direktor raziskav in razvoja pri podjetju Aerosol Griša Močnik meni, da bodo najpomembnejši rezultati meritev na tistih področjih, kjer jih do zdaj ni bilo: "S poletom bomo dodali košček v sestavljanko, vemo, da letimo nad področji, ki so zanimiva, nazaj grede bomo leteli nad področji, nad katerimi meritev skoraj ni bilo, na primer nad Sibirijo mi še nismo merili."

Močnik je pojasnil, da želijo izmeriti predvsem stanje podnebja, da lahko nato spremljamo ukrepe za zmanjšanje segrevanja. Po njegovih besedah je namreč težko izmeriti učinkovitost ukrepov: "Merimo na višini, kjer sploh ni meritev in nato nameravamo izboljšati modele ter napovedano moč ukrepov. Osredotočili se bomo na sestavo onesnaženja v kontekstu sprememb." Pojasnil je, da aerosoli absorbirajo svetlobo in jo potem spremenijo v toploto, črni ogljik pa je po njegovih besedah drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja atmosfere.

Industrija, promet, ogrevanje domov
Močnik je izpostavil, da se pri zmanjšanju emisij običajno oziramo na industrijo, promet in produkcijo toplote oziroma kurjenje. Industrija je sama po sebi umazana, čeprav jo z zakonodajo v Evropi skušamo narediti za "čisto," pravi. Nekatere dozdajšnje meritve z Lenarčičevih poletov so tako nekajkrat neprijetno presenetile, predvsem pridelava nafte zelo onesnažuje ozračje v razvitem svetu.

"Glavna težava so individualne hiše," pravi Močnik, saj je kurjenje globalen ekonomski problem: "Nekomu, ki živi v pomanjkanju, je težko reči, kaj sme kuriti in česa ne sme." Močnik meni, da je na tem področju treba narediti največ. Emisije so vedno lokalne zgodbe, posledice pa regionalne in globalne: "Na poletih merimo regionalne in globalne spremembe, pri tem so še bolj pomembne regionalne spremembe, saj so pri teh ekstremi toliko večji."

"Letos letimo nad Bangladešem, katerega velik del bo izginil, če se bo voda dvignila za 30 cm," je za primer predstavil Močnik in poudaril, da bo ta sprememba najbolj radikalno vplivala na ljudi, ki niso imeli s povzročanjem teh emisij nič. Meritve so globalno in regionalno pomembne, emisije pa so vedno lokalne, je dejal. Zato se mu poleg znanstvenega dela še posebej pomembno zdi ozaveščanje javnosti.

Matevž Lenarčič je do zdaj opravil več projektov merjenja črnega ogljika - leta 2012 je obkrožil svet, leta 2013 je meril koncentracije nad Severnim tečajem, leta 2016 je znova letel okrog Zemlje, lani pa je opravil misijo nad Sredozemljem, Alpami in srednjo Evropo.