Znanstveniki opozarjajo, da imajo podnebne spremembe uničujoč učinek na svetovne ledenike, pri čemer led, ki se tali, ogroža na milijone prebivalcev po svetu. Foto: EPA
Znanstveniki opozarjajo, da imajo podnebne spremembe uničujoč učinek na svetovne ledenike, pri čemer led, ki se tali, ogroža na milijone prebivalcev po svetu. Foto: EPA

Taljenje ledenega pokrova na Grenlandiji je bilo doslej že tako obsežno, da je škoda nepopravljiva. Sneženje ne more več nadomestiti izgube ledu, četudi bi se svetovno segrevanje končalo danes, je razvidno iz najnovejše študije o Grenlandiji, ki so jo objavili na ameriški Univerzi v Ohiu.

Ozemlje Grenlandije, otoka, ki meri dva milijona kvadratnih kilometrov oziroma za štiri Francije, led prekriva v 85 odstotkih.

Snežne padavine ne morejo slediti hitrosti tajanja ledu

V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je tamkajšnji ledeni pokrov izgubil okoli 450 milijard ton ledu letno, kar je nadomestil na novo zapadli sneg, v tem stoletju pa se je tajanje ledu pospešilo na 500 milijard ton letno, čemur snežne padavine ne morejo slediti.

"Grenlandska ledena ploskev se v 21. stoletju pospešeno zmanjšuje, zaradi česar je Grenlandija največji posamični povzročitelj dvigovanja gladine morja," je mogoče brati v študiji. Poleg tega izguba ledu ogroža permafrost ali trajno zmrznjena tla. Ta ob odmrzovanju sprošča toplogredne pline v ozračje in lovi toploto. Led, ki se tali, tako ni več le le simptom globalnega segrevanja, temveč postaja njegovo gonilo, opozarjajo znanstveniki.

Dvig gladine morja neizogiben

Od leta 1994 je s površine Zemlje izginilo 28 bilijonov ton ledenih površin, so ugotovili znanstveniki iz Leedsa in Edinburga ter univerze College London, ki so s satelitskimi posnetki preučevali gore in ledenike v Južni Ameriki, Aziji in Kanadi ter tudi v drugih regijah in ledene plošče na Antarktiki in Grenlandiji, da bi ugotovili, kako toplogredni plini vplivajo na segrevanje ozračja. Ob tem opozarjajo, da bo tajanje ledenikov povzročilo dvig gladine morja. Primerjalna študija vključuje leto 1994 in leto 2017.

Povprečna temperatura površine Zemlje se je od leta 1880 dvignila za 0,85 stopinje Celzija, kar je še posebej izrazito na polarnih delih. Posledica je dvig tako temperature morja kot atmosfere in izgubo ledenikov. Foto: EPA
Povprečna temperatura površine Zemlje se je od leta 1880 dvignila za 0,85 stopinje Celzija, kar je še posebej izrazito na polarnih delih. Posledica je dvig tako temperature morja kot atmosfere in izgubo ledenikov. Foto: EPA

"Dvig gladine morja le za centimeter pomeni razselitev na milijone ljudi, ki živijo na nižje ležečih predelih,” je razložil profesor Andy Shepher z univerze Leeds, z oddelka za polarno opazovanje. Znanstveniki ob tem opozarjajo, da tajanje ledenikov v takšnih količinah resno zmanjšuje možnost našega planeta, da bi odbijal sončno sevanje nazaj v vesolje.

Poleg tega pa hladna voda, ki pada v morje z ledenikov in ledenih ploskev, vpliva na biološko zdravje voda na Arktiki in Antarktiki, izguba ledenikov v goratih predelih pa je resna grožnja za uničenje virov sveže pitne vode, od katere so odvisne lokalne skupnosti, poroča Guardian.

Ocena izgube ledu, omenjene skupine znanstvenikov se ujema z najhujšim scenarijem, ki ga je napovedal že Mednarodni forum za podnebne spremembe (IPCC). "Če postavimo izgube ledenikov in ledu v kontekst, 28 bilijonov ton ledu bi lahko pokrilo celotno površino Združenega kraljestva z ledeno površino, debelo 100 metrov," je dejal član skupine Tom Slater, ki sicer dela na univerzi Leeds. Raziskovalci so prepričani, da so za izgubo tolikšne količine letu "vzrok podnebne spremembe," so zapisali v študiji, objavljeni v spletni objavi Cryosphere Discussions.