Državno energentsko podjetje Eesti Energia je marca, ravno ko je izbruhnila epidemija novega koronavirusa, začelo konkretneje izvajati naslednji veliki projekt – izgradnjo nove rafinerije za pridobivanje energentov iz naftnih skrilavcev, kar velja za eno najbolj spornih metod in virov črpanja fosilnih goriv.

Tožba sprejeta, ne pa tudi ustavitev postopkov za gradnjo
Organizaciji Prijatelji Zemlje Evrope (FoE) in Petki za prihodnost Estonije trdita, da nova tovarna ni skladna z okoljskimi obvezami Estonije, ki jih je sprejela v okviru pariškega podnebnega sporazuma. Hkrati okoljevarstveniki obtožujejo vlado, da izrablja pandemijo covida-19 in z njo povezane ukrepe, kot je prepoved protestov, da brez ovir popelje projekt skozi postopke, poroča Euronews.

Upravno sodišče v mestu Tartu je maja sprejelo tožbo omenjenih organizacij, a hkrati zavrnilo zahtevo, da se sočasno s tem razveljavi izdano gradbeno dovoljenje in s tem ustavijo postopki ter pilotna gradnja na mestu nove rafinerije. Vlada bo v projekt vložila 125 milijonov evrov proračunskih sredstev, skupno pa je projekt vreden 286 milijonov evrov. Večino preostanka bo vložilo državno podjetje Eesti Energia.

Premier: Dolgoročna in strateška naložba
Estonska vlada je zeleno luč za projekt prižgala 27. marca in jo predstavila kot del prizadevanj za izboljšavo energetske izrabe naftnih skrilavcev. Leta 2012 so v Narvi zgradili sodobno rafinerijo za pridobivanje goriva iz naftnega skrilavca, ki deluje v povezavi s sosednjo elektrarno. To je bila nadomestna gradnja na mestu starejše rafinerije iz sovjetskih časov.

"Gradnja nove rafinerije za naftni skrilavec je dolgoročna in strateška naložba, s katero bomo izboljšali izrabo najpomembnejšega estonskega mineralnega vira, ustvarili nova delovna mesta in ohranili več naravnega okolja," je poudaril premier Jüri Ratas, vodja estonske sredinske stranke Keskerakond, ki je v Evropskem parlamentu del liberalne skupine ALDE/Renew Europe.

Znani Estonci proti novi rafineriji
"Naložba je v neposrednem nasprotju s podnebno strategijo Evropske unije in bila je sprejeta, četudi je Ratas javno obljubil vlaganja za ublažitev posledic podnebnih sprememb. Gradnja nove rafinerije krši peti člen ustave, po katerem so naravna bogastva del narodnega bogastva in jih je treba zmerno uporabljati. Gradnja rafinerije za naftni skrilavec se spopada s trajnostnimi razvojnimi cilji in obvezami iz pariškega podnebnega sporazuma," je v peticiji poudarilo več kot 90 estonskih javnih osebnosti.

Največ toplogrednih izpustov za Luksemburgom
Gorivo iz naftnih skrilavcev se pridobiva s segrevanjem zdrobljenih kamnin, pri čemer se organske snovi znotraj kamnine pretvarjajo v sintetično olje in plin. To je eno najbolj umazanih goriv, ker proizvodnja običajno vodi do več emisij toplogrednih plinov kot običajno črpanje nafte. Ob tem proizvodnja zahteva tudi velike količine vode in posledično ob tem nastane ogromno odpadnih snovi, ki jih je treba odstraniti.

Estonija ima drugo najvišjo stopnjo toplogrednih plinov na prebivalca v Evropski uniji. Po podatkih Eurostata za leto 2017 več podnebno škodljivih snovi v ozračje oddajo le v Luksemburgu.

Za 50 odstotkov manj izpustov kot v času Sovjetske zveze
Vlada se brani s podatki, da so izpusti ogljikovega dioksida v Estoniji v primerjavi z letom 1990 padli za kar 50 odstotkov. Z razpadom Sovjetske zveze in vnovično vzpostavitvijo državnosti je šla Estonija skozi celostno preobrazbo, pri čemer so se Estonci odrekli večini umazane industrije oz. so jo v tem času posodobili. Energetski sektor je sicer odgovoren za 88 odstotkov izpustov.

Po podatkih okoljskega ministrstva se je delež obnovljivih virov v energetski proizvodnji v Estoniji s 16,1 odstotka v letu 2006 povečal na 29,2 odstotka v letu 2017. Po državnem razvojnem načrtu za energetski sektor naj bi do leta 2030 polovico elektrike pridobili iz obnovljivih virov. Estonci pri tem vlagajo zlasti v vetrne elektrarne in kogeneracijo zemeljskega plina, njegov vir pa so ravno naftni skrilavci.