Visok pretok Drave v Dravogradu. Foto: RTV Slovenija/Metka Pirc
Visok pretok Drave v Dravogradu. Foto: RTV Slovenija/Metka Pirc

Pretok Drave na meji z Avstrijo je po podatkih Arsa okoli 9. ure znašal 1.100 kubičnih metrov na sekundo in je ustaljen, največji pa je v spodnjem toku, kjer je bil skupaj v strugi in kanalu hidroelektrarne Formin okoli 1.600 kubičnih metrov na sekundo.

Pretok Drave bo v sredo in v prihodnjih dneh še vedno velik, v zgornjem toku bo podoben današnjemu, v spodnjem toku pa se bo nekoliko zmanjšal. Predvideni dotok iz Avstrije za prihodnje dni je 1.100 kubičnih metrov na sekundo, navaja Arso, ki je za območje struge spodnjega toka Drave za danes izdal oranžno opozorilo, medtem ko je za območje zgornje struge Drave izdano rumeno opozorilo, ki opozarja na možnost razlivanja reke.

Opozorilo velja do četrtka

Sorodna novica Drava bo po napovedih še visoka, a so razmere obvladljive

Kot je povedal vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Drago Murko, bo opozorilo za nevarnost v veljavi predvidoma do četrtka. Razmere redno spremljajo, po trenutnih podatkih je zaradi poplavljenega cestišča še vedno zaprta glavna cesta Ptuj‒Zavrč med Stojnci in Borlom. Obvoz je prek prehoda Središče ob Dravi. V Stojncih je poplavljeno tudi igrišče.

Po podatkih DEM-a se pretok Drave trenutno znižuje. Ob 10. uri je tako pri HE Dravograd znašal 870 kubičnih metrov na sekundo, pri HE Vuzenica 978, največji pa je bil pri HE Formin, in sicer 1.348 kubičnih metrov na sekundo.

Zaradi nevarnosti poplav so se v ponedeljek na najbolj ogroženih območjih oglasile sirene. Najprej so jih sprožili ob 5. uri v občinah Maribor, Duplek in Starše, ob 6. uri v občinah Ptuj, Markovci, Cirkulane, Videm, Zavrč, Hajdina, Gorišnica, Ormož in Središče ob Dravi ter nekaj pred 9. uro še na območju občine Dravograd. Na vseh teh območjih opozorilo za nevarnost ostaja v veljavi, ko bodo razmere to dopuščale, pa bodo konec nevarnosti pristojni znova sporočili s sproženimi sirenami.

Velika je tudi vodnatost drugih rek

Sicer pa se znotraj protipoplavnih nasipov razliva tudi reka Mura, ki počasi še narašča. Ljubljanica se razlivala na Ljubljanskem barju in počasi upada, povečujejo se ojezerjene površine kraških polj, opozarjajo hidrologi. Druge reke po Sloveniji imajo veliko vodnatost, le v Pomurju je vodnatost srednja. Danes čez dan bodo po napovedih še nekoliko narasli posamezni vodotoki na zahodu države, v sredo pa se bo nekoliko povečala vodnatost vodotokov v vzhodni polovici države.