Foto: Reuters

Iz Boubouline, ki je izplula iz Venezuele sredi julija, naj bi izteklo 2.000 ton surove nafte, ki se je pojavila ob severovzhodni obali Brazilije, pri tem pa povzročila hudo škodo ribolovu in turizmu.

Brazilske oblasti so madež odkrile na začetku septembra in v petek v povezavi z razlitjem izvedle racijo v dveh pisarnah v Rio de Janeiru – pomorske agencije, ki je predtem zastopala Delta Tankers Ltd. (lastnike grške ladje), in urada svetovalne agencije za krizno svetovanje, navaja AP.

Ekipe, ki čistijo razlitje, so do zdaj odstranile 2.000 ton surove nafte po devetih brazilskih zveznih državah. Foto: Reuters

"Obstajajo precej trdni dokazi, da družba, kapitan in ekipa ladje niso obvestili oblasti o razlitju nafte v Atlantskem oceanu," so sporočili z brazilskega tožilstva.

V preiskovalnem nalogu tožilstvo še navaja, da "nič ne kaže na kakšno drugo ladjo", ki bi lahko povzročila razlitje.

Delta krivdo zavrača

Delta Tankers Ltd. navedbe zavrača, češ da so preiskali nadzorne kamere in senzorje ladje ter niso odkrili ničesar sumljivega.

"Nobenega dokaza ni, da bi se ladja na poti iz Venezuele v Malezijo ustavila, da bi izvedla kakršno koli operacijo, da bi upočasnila, da bi skrenila s poti," so zapisali v izjavi. "Vse to bomo z veseljem delili z brazilskimi oblastmi, če nas bodo med to preiskavo vprašali o tem. Za zdaj nas niso."

Bouboulina se je zasidrala v Venezueli 15. julija in izplula proti malezijski Melaki tri dni pozneje. Ladja je izplula z milijonom sodčkov surove nafte, ki naj bi po navedbah brazilske naftne družbe Petrobras prišla iz treh naftnih vrtin v Venezueli.

Izključili signal

Poginile so številne ptice in morske živali. Foto: Reuters

Ladja je nato na poti proti vzhodu krenila mimo severovzhodnega dela Brazilije proti Cape Townu (JAR). Da je ladja plula skozi območje, kjer se je naftni madež pojavil, je potrdila tudi brazilska mornarica.

3. septembra, ob obali Malezije, je ladja nato za deset dni izključila signal svojega transponderja, ko je na neznano ladjo raztovorila tovor, najverjetneje prek sprejemnika ladja-ladja. Plovila morajo oddajati signal transponderja, a kapitani, ki prevažajo venezuelsko nafto, napravo vse pogosteje izklapljajo, da bi se tako ognili ameriškim sankcijam, ki prepovedujejo družbam kupovanje surove nafte od Venezuele.

Ekipe, ki čistijo razlitje, so do zdaj odstranile 2.000 ton surove nafte po devetih brazilskih zveznih državah. Brazilija namerava zdaj terjati odškodnino zaradi izpada dohodka od turizma in škode, ki so jo imele ribiške skupnosti. Razlitje naj bi prizadelo najmanj 286 plaž.

Ekološka katastrofa v Braziliji