V Sloveniji letno nastane 80 tisoč ton komunalnega blata, večino ga izvozimo na Madžarsko. Foto: BoBo

V Sloveniji letno nastane 80 tisoč ton komunalnega blata, 70 tisoč ga izvozimo na Madžarsko, ostalo se skompostira ali sežge v Celju. Tukaj gre za blato, ki nastane na čistilnih napravah, ki prečiščujejo odpadno komunalno vodo, torej iz gospodinjstev. Gre za blato, ki nastane, ko izplaknemo stranišče. Ko se prečisti ta odpadna voda, nastane to blato, ki ga je treba primerno odstraniti, pojasnjuje direktor komunalne zbornice Sebastijan Zupanc.

Madžarska vlada pa je napovedala, da novih notifikacij ne bo več izdajala. "Ko smo pregledali obstoječe notifikacije v Sloveniji, smo ugotovili, da enemu podjetju potečejo novembra, drugemu maja naslednje leto. Skratka po poteku notifikacij, če se nič ne bi spremenilo, bodo nastopile težave," opozarja Zupanc.

Večje težave bodo torej nastopile spomladi, če bodo odpadki začeli ostajati na čistilnih napravah podjetij, ki čistijo odpadne in padavinske vode. Obstaja sicer upanje, da gre le za predvolilno zgodbo. Madžari imajo novembra lokalne volitve. Gre za politično odločitev, neuradno med podjetji interes za to dejavnost še zmeraj ostaja. Dolgoročno gledano, bi težave rešila energetska izraba oziroma sežigalnica, pravi Zupanc: "Iz tega blata bi se dalo pridelati gorivo. Nekatera slovenska podjetja oz. čistilne naprave imajo postrojenje za izdelavo tega goriva in se ga lahko energetsko izobrazbi."

Druga pot bi bila uporaba blata pri izdelavi umetnih zemljin za sanacijo degradiranih območij, a tudi to terja daljši administrativni postopek, ki ga ni mogoče speljati z danes na jutri. Ministrstvo za okolje pa trenutno išče mogoče rešitve.