Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Javna obravnava sprememb uredbe o odpadkih se je končala prejšnji teden. V treh nevladnih organizacijah (Društvo Eko krog, Šaleško Eko gibanje ter Ljudska iniciativa Moravče) so "glede na negativne izkušnje z vgrajevanjem gradbenih produktov iz odpadkov v Moravčah in Trbovljah" pričakovali, da bodo dodane manjkajoče okoljske varovalke in strožji nadzor. "Predlog sprememb uredbe gre v nasprotno smer in okoljske varovalke ukinja," so zapisali v sporočilu za javnost po novinarski konferenci.

Nekateri že vgrajeni materiali neskladni

Zakon o gradbenih proizvodih določa zahteve za gradbene proizvode, za katere še ni harmoniziranih evropskih tehničnih zahtev. Z omejitvijo na zgolj nekatere gradbene proizvode se v takih primerih lahko podeli slovensko tehnično soglasje, trenutno stanje opisujejo okoljevarstveniki. "Čeprav med njimi ni področja agregatov, je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) zanje v preteklih letih nezakonito izdal 29 soglasij," so zatrdili.

Nekateri teh proizvodov so se vgrajevali v Drtiji v Moravčah in na Bukovi gori v Trbovljah. Poleg povečanega prašenja so analize in pregledi kakovosti vgrajenega materiala v obeh primerih pokazali na neskladnost s slovenskim tehničnim soglasjem v izlužkih odvzetih vzorcev za nekatere parametre. V Moravčah je, denimo, odmevna državna analiza pokazala presežene kritične vrednosti za arzen, baker, kadmij, krom, nikelj, svinec in fluoride.

Težke kovine, strupi ...

Če bodo predlagane spremembe sprejete, se vsebnosti nevarnih snovi ne bodo merile v vhodnih materialih in produktih, pač pa samo v izlužkih, in še to zgolj v tla, ne pa tudi v vode, navajajo nevladniki.

"V Moravčah so se vgrajevali proizvodi iz različnih odpadkov, tudi nevarnih, pomešani z drugimi materiali, da se je znižala začetna koncentracija nevarnih snovi. Če bodo spremembe uredbe sprejete, bo to postalo zakonito," je poudaril Jurij Kočar iz društva Ljudska iniciativa Moravče. "Še več: ker uredba ne predvideva evidenc, se bo izgubila sled, kateri materiali se bodo uporabljali, kje in v kakšnih količinah," je dodal.

Kaj uredba pomeni za sosežig odpadkov v Trbovljah

Teš uradno zaprosil za okoljevarstveno dovoljenje za sosežig goriva iz odpadkov

V Društvu Eko krog, Šaleškem Eko gibanju in Ljudski iniciativi Moravče so zaskrbljeni, kaj spremembe uredbe pomenijo, če se bodo v Termoelektrarni Šoštanj sosežigali odpadki. Trdne ostanke, ki nastajajo v termoelektrarni, namreč tam predelujejo v stabilizat in vgrajujejo v nasip, ki preprečuje preliv Velenjskega jezera v Šoštanjsko. S sosežigom odpadkov bi se povečala vsebnost težkih kovin in drugih strupenih ter rakotvornih snovi v stabilizatu. Te snovi se bodo stekale v obe jezeri in naprej v Pako oz. Savinjo, je navedla Katja Flis iz omenjenega gibanja.

"V Zasavju smo na lastni koži izkusili, kako močan vpliv na določanje mejnih vrednosti ima gospodarstvo. Spremembe uredbe predvidevajo, da bi samo sebi predpisovalo nabor onesnaževal, mejne vrednosti in nadzor. To je tako, kot bi volkovom dali čuvati ovce in verjeli njihovim poročilom o stanju črede," pa je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga.

Organizacije so v okviru javne obravnave predlagale svoje spremembe uredbe o odpadkih, v katerih so predvidele po njihovi oceni ustrezne okoljske varovalke, upoštevanje parametrov mejnih vrednosti že v vhodnih materialih, v produktu in v izlužkih ter določitev parametrov mejnih vrednosti za izlužke v tla in vode z upoštevanjem ustrezne evropske zakonodaje. Predlagajo tudi vzpostavitev ustreznih evidenc in dokumentacije, ki bi zagotavljala sledljivost in nadzor nad okoljsko ustreznostjo predelave odpadkov v proizvode.

Kaj se lahko vgrajuje v gradbene materiale?

Ministrstvo: Uredba je plod do okolja prijaznih ciljev

Na ministrstvu za okolje in prostor so medtem v odzivu na očitke zapisali, da je predlagana uredba "plod različnih strokovnih znanj, mednarodno primerljivih praks in predvsem zavez do EU-ja in do okolja prijaznih ciljev, ki sledijo poslanstvu ponovne uporabe odpadkov oziroma tako imenovanemu krožnemu gospodarstvu".

Mednarodne primerjave in že samo dejstvo, da se odpadki iz Slovenije odvažajo v tujino, kažejo, da krožno gospodarstvo v tujini dejansko deluje, navajajo na ministrstvu. Urejanje področja ravnanja z odpadki je po njihovem mnenju v prvi vrsti okoljsko vprašanje oz. obveza do zaščite okolja. "Zato je pomembno, da se tudi Slovenija zaveže k spodbujanju in uveljavljanju EU pravnega reda in dobrih praks s področja krožnega gospodarstva. Predelava odpadkov v proizvode je ena najpomembnejših oblik krožnega gospodarstva," so zapisali.

Dozdajšnja ureditev v uredbi ni omogočala uresničevanja omenjenih ciljev v zadostni meri, zato je bila sprememba nujna, so še zatrdili. Nova uredba omogoča predelavo odpadkov v ponovno uporabljive proizvode, in sicer tudi v primeru, ko za posamezne odpadke niso vnaprej predpisana merila na ravni EU-ja ali v Sloveniji. "V nekaterih primerih namreč ni mogoče vnaprej določiti teh meril in je zato odločanje v vsakem primeru posebej edini način presoje, ali je takšna predelava odpadkov v proizvode dopustna," so poudarili.

V takih primerih uredba nalaga neodvisni stroki, da opravi to presojo. A mora ta odločitev temeljiti na skrbnem razmisleku o morebitnih vplivih nastalega proizvoda na okolje, so sklenili.