Tudi živali potrebujejo dovolj tekočine. Foto: MMC RTV SLO

Za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan, za otroke okrog enega litra. Priporočeno je pitje v intervalih, je v izjavi za medije povedala zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Na inštitutu priporočajo tudi, da vsak posluša sebe, "kajti vsi imamo center za termoregulacijo, ki nam pove, kdaj potrebujemo vodo oziroma kdaj smo žejni", je dejala Perčičeva in kot najbolj ogrožene izpostavila starejše ljudi. Zanje je treba posebej poskrbeti, kajti njihov termoregulacijski center je oslabljen in se jih mora kar nekoliko siliti, da pijejo vodo, je pojasnila. Poudarila je tudi potrebo po primerni hidraciji otrok.

"Voda je potrebna, ker so v času velikih temperatur znojenje poveča in izhlapeva iz naše kože ter nas tako tudi hladi, zato moramo uživati velike količine vode," je opozorila. Najranljivejše skupine poleg starejših so tudi tisti s kroničnimi srčno-žilnimi in dihalnimi obolenji ter sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Pri teh bolnikih se fiziološki mehanizem, ki nas hladi z znojenjem, nekoliko spremeni in telo ne more oddajati toplote kot pri zdravih ljudeh, zato je nevarnost dehidracije večja.

Pri teh ogroženih skupinah bolnikov je treba po besedah Perčičeve posebej paziti na znake dehidracije. Poleg tega je treba biti primerno oblečen. Kot so ugotovile študije, svetle barve oblačil in naravni materiali, kot sta bombaž in lan, omogočajo boljše znojenje in hlajenje telesa, je dejala.

Delo na vročini

Znano je tudi, da so središča mest bolj vroča, temperature namreč na asfaltu in betonu narastejo hitreje kot na podeželju. Beton in asfalt vsrkavata toploto, tudi sevata, tako so središča mest po njenih navedbah najtoplejša. "Če smo že v središču, poiščemo kakšen vodnjak za osvežitev. A najbolje je v času visokih temperatur oditi v naravo ali pa ostati v klimatiziranem stanovanju, če tega ni, pa se lahko v tem času umaknemo npr. v ohlajeni nakupovalni center, da se naše telo vsaj spočije," svetuje zdravnica.

Če oseba ne upošteva omenjenih nasvetov, lahko dehidrira. "To je zgoščevanje krvi, posledice so lahko zelo hude, kajti pride do tvorjenja strdkov, ki lahko pridejo do srca in možganov oz. privedejo do srčnega infarkta ali možganske kapi. Če se zadržujemo na pripeki, lahko pride do toplotnega udara in to je najhujši zaplet, posledica je lahko tudi smrt," je pojasnila.

Opozorilni znaki dehidracije so slabost, nemoč, zmedenost, velika žeja, zato je treba takšno osebo dati v senco, ji dati piti vodo in poklicati zdravnika na 112, če je hudo zmedena.

Perčičeva je še opozorila, da so v vročini najbolj izpostavljeni delavci na gradbišču, še posebej v mestih. Zdravniki zato svetujejo, naj delata dva skupaj, če enega obide slabost, da mu lahko drugi pomaga. Svetujejo zaščitno obleko, kapo, pokrivala za tilnik in ušesa ter zaščitno opremo proti pripeki in seveda uživanje vode. Na NIJZ-ju v vročini odsvetujejo pitje alkohola, kave, gaziranih in sladkih pijač, ker še bolj pospešijo odvajanje vode iz telesa.