Pogorišče v vrhniškem Kemisu, maj 2017. Foto: BoBo

"Letos smo imeli vrsto požarov na objektih, kjer se skladiščijo odpadki. Z danes sprejeto uredbo se v takšnih primerih manjša verjetnost požarov," je opozoril okoljski minister Simon Zajc. V uredbi so določeni standardi in pravila, ki morajo biti upoštevani v objektih, kjer se skladiščijo takšni odpadki.

Če pride do vžiga, pa z ukrepi zmanjšujemo okoljsko škodo v primeru požara. Določamo zbiranje vode v primeru požarov, kako mora tak objekt sodelovati z gasilsko enoto. Vse z namenom, da stanja, kakršnega smo imeli v preteklosti, ne bomo več imeli, in da ne pride do škode v okolju ali onesnaženja vode.

Minister Simon Zajc

Vlada z uredbo uvaja številne novosti, med drugim določa skladiščenje odpadkov v razsutem stanju in balah, določa pravila o požarnem zidu in tudi to, kakšen vir za gašenje mora biti zagotovljen na objektih.

"Če pride do vžiga, pa z ukrepi zmanjšujemo okoljsko škodo v primeru požara. Določamo zbiranje vode v primeru požarov, kako mora tak objekt sodelovati z gasilsko enoto. Vse z namenom, da stanja, kakršnega smo imeli v preteklosti, ne bomo več imeli, in da ne pride do škode v okolju ali onesnaženja vode," je poudaril Zajc.

Uredba se nanaša na skladišča, v katerih se na prostem skladiščijo trdni gorljivi odpadki v količini, večji od 200 kubičnih metrov, je vlada pojasnila v sporočilu za javnost. Ureditve skladiščenja so določene z izhodiščem, da skladišča trdnih gorljivih odpadkov lahko predstavljajo nevarnost za onesnaženje okolja, predvsem voda in tal, in sicer tudi v primeru izrednih dogodkov v skladiščih, kot so na primer požari, kar so potrdili primeri v preteklosti.

Med trdne gorljive odpadke spadajo odpadna plastika, odpadna guma (razen izrabljenih gum iz predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami), odpadni papir, odpadni les, odpadni tekstil ali mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale, ter trdno gorivo iz predpisa, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovo uporabo.

Vlada je z 9. septembrom za državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imenovala Urbana Krajcarja.


Krajcar je magister politoloških znanosti z večletnimi izkušnjami dela v državni upravi. Med drugim je bil zaposlen v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, več let pa tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer je bil med leti 2013 in 2018 generalni direktor direktorata za znanost. Pred imenovanjem za državnega sekretarja je bil zaposlen v Splošni bolnišnici Celje, so navedli na vladi.

Med kadrovskimi odločitvami je vlada sprejela predlog ministra Erjavca za razrešitev generalnih direktorjev dveh direktoratov na ministrstvu za obrambo. Tako so Srečka Zajca razrešili s položaja generalnega direktorja direktorata za obrambne zadeve ter Aleša Mišmaša s položaja generalnega direktorja direktorata za obrambno politiko, so sporočili po seji vlade.

Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za obrambne zadeve je vlada imenovala Boštjana Pavlina. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za obrambno politiko pa je vlada imenovala Uroša Zorka, ki je doslej vodil sektor za mednarodne operacije in misije v omenjenem direktoratu. Oba je vlada za vršilca dolžnosti imenovala do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.

Kot so pojasnili v sporočilu po seji vlade, lahko v skladu s petim odstavkom 83. člena zakona o javnih uslužbencih funkcionar, pristojen za predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije predlaga razrešitev generalnega direktorja v ministrstvu, ne glede na razloge. To določbo je uporabil tudi Erjavec v teh dveh primerih.