Med vzroki za napade volkov na domače živali je po mnenju lovcev tudi upad jelenjadi in srnjadi. Foto: BoBo

Ribiška in lovska zveza sta že tradicionalno skupaj predstavili svoje dosežke in težave v letu, ki se končuje, kot tudi nekatere želje in pričakovanja v bližnji prihodnosti. Medtem ko so ribiči z letom 2019 zadovoljni, saj ni bilo večjih onesnaženj in drugih težav, ki bi prizadele ribiško populacijo, so se morali lovci precej ukvarjati z velikimi zvermi.

Predsednik lovske zveze (LZS) Lado Bradač je dejal, da je razočaran, ker se je upravljanje velikih zveri preselilo na politično raven, posledica slabega upravljanja okoljskega ministrstva pa je po njegovih besedah tudi interventni zakon, ki je določil odstrel medvedov in volkov.

"Pričakujemo, da v prihodnje poseganja v populacije ne bomo več reševali z interventnimi zakoni in političnimi pritiski, temveč argumentirano, na strokovnih temeljih, kot je bila večletna uspešna praksa. Kljub dogovorom in ponovnemu imenovanju več delovnih skupnih smo razočarani nad dolgotrajnostjo postopkov na ministrstvu za okolje in prostor. Zadnja leta vztrajno zahtevamo, da se morajo priprave na sprejetje odloka, ki omogoča poseganje v populacijo medveda in volka, začeti na začetku leta, da je mogoč začetek izvajanja odstrela v oktobru, kar bi sploh pri medvedu pomenilo učinkovito ustavitev rasti številčnosti. Kljub vsem dogovorom tudi letos omenjeni odlok ne bo sprejet pravočasno," opozarjajo na LZS-ju.

Začetek odstrela šakalov

Nova zgodba, ki čaka slovenske lovce v prihodnjem letu, je šakal, ki je bil umaknjen iz uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in bo od leta 2020 lovna vrsta divjadi. V Sloveniji živi že več kot tisoč šakalov (letos jih je bilo povoženih že 18). Za učinkovitejše upravljanje te relativno nove živalske vrste v Sloveniji pa se pričakuje odvzem od 100 do 200 živali. Njihovo vedenje in gibanje pa tudi skrbno spremljajo, saj jih je pet opremljenih s telemetričnimi ovratnicami. Sicer naj bi bil podrobnejši načrt glede šakalov znan spomladi.

Kaj so vzroki za napade volkov?

Lovci tudi opozarjajo, da je posledica slabega upravljanja divjadi tudi več napadov volkov na domače živali. "Ob zmanjševanju števila jelenjadi in srnjadi ter hkratnem povečevanju tropov zveri je namreč logična posledica, da volkovi poiščejo hrano tudi na pašniku. Ključni problem je preprečevanje lova z vsemi sredstvi, pri čemer so nevladne organizacije pri uporabi pravnih sredstev velikokrat učinkovitejše od pristojnih strokovnjakov na ministrstvu za okolje in prostor. Ne glede na škodo, mnenja in pozive je resnica preprosta – sorazmerje med populacijami mora obstajati. Zavedati se moramo, da je volk boljši selektor pri divjadi kot lovec, zato je obstoj volka nujen. Danes je stopnja razumevanja upravičenosti obstoja divjadi v naravnem okolju veliko večja, žal pa se zaradi napak pri (ne)upravljanju zveri zmanjšuje stopnja sobivanja," še poudarjajo na LZS-ju.

"Ob zmanjševanju števila jelenjadi in srnjadi ter hkratnem povečevanju tropov zveri je namreč logična posledica, da volkovi poiščejo hrano tudi na pašniku."

Zato si želijo bolj konsistentnih načrtov za upravljanje parkljarjev v prihodnje, tudi za manjše obvezne odvzeme divjadi na nekaterih območjih. Povečanje napadov volkov na drobnico in druge domače živali naj bi bilo tudi posledica pomanjkanja hrane.

Biolog Ivan Kos, predsednik komisije LZS-ja za upravljanje divjadi in profesor na katedri za ekologijo in varstvo okolja na Biotehnični fakulteti, sicer pravi, da je Slovenija, kar se številčnosti divjadi tiče, precej heterogena, nekje je populacija jelenjadi in srnjadi v upadu, drugje pa ne. Vendar opozarja, da ni treba upravljavcev lovišč siliti k izvedbi letnega odstrela, denimo, tri tisoč srnjadi, saj to lahko povzroča lokalno upadanje, preden se pridobijo ustrezni podatki o populaciji.

"Obstajajo različne zadeve, lahko so divji prašiči, šakal, volkovi. Plenjenje prostoživečih vrst je večje. Menimo, da te stvari niso dovolj dobro upoštevane v načrtih," je za MMC opomnil Kos.

"Imamo dobre podatke, kar smo pokazali v okviru projekta Slowolf, da je zelo jasna korelacija med deležem domačih živali v volčji prehrani in med gostoto jelenjadi. Manj kot imamo jelenjadi na nekem območju, večja je verjetnost, da bo v večjem deležu volčje prehrane zastopana gojena domača žival," poudarja.

V delu javnosti, kot posledica napadov na domače živali, je prihajalo do zahtev po večjem odstrelu volkov, ki pa jih je letos več poginilo na druge načine kot z odstrelom, ki ga je predpisal interventni zakon.

"Z upravljavskega vidika je pomembno, da se tovrstne izgube registrirajo. Šakalov je bilo letos 18 povoženih, volkov pa je bilo odvzetih 12, 13. Gre za najdene povožene in poginule živali, bil je primer, ko je volk ubil volka. Nekaj je bilo najdenega ilegalnega ubijanja," je pojasnil Kos.

Vidre plenijo v ribogojnicah

Z zvermi, sicer precej manjšimi, imajo nekaj težav tudi ribiči. Medtem ko so zadovoljni z reševanjem problema s kormorani, so opozorili na vedno več ribojedih zveri, kot so vidre, ki so se zlasti pojavile na Primorskem. Tako so bili opozorjeni na vidrino plenjenje rib matične jate soške postrvi in lipana v ribogojnici Tolmin kot tudi na populacijah drugih rib v gojitvenih in lovnih revirjih drugih ribiških družin. Zato so se že z okoljskim ministrstvom dogovorili za monitoring, koliko je v resnici vider in kaj bi se dalo narediti.

Težava, na katero pa ribiči najbolj opozarjajo poleg načrtovane gradnje HE na srednji Savi, pa so posledice podnebnih sprememb na populacije domorodnih vrst rib.

"Volk in pes se lahko uspešno križata in zaradi tega lahko prihaja ob določenih pogojih do medsebojnega križanja. To križanje je zelo nezaželeno zaradi tega, ker smo ljudje pse selekcionirali na določene lastnosti, ki jih ne želimo imeti pri volkovih. Bodisi je to povečana agresija, zmanjšan strah pred človekom … Kar nekaj je teh lastnosti, ki lahko predstavljajo grožnjo, ne samo obstoju volka kot vrste, ampak tudi vplivajo na odnos človeka in volka. V bistvu sta zato splošno sprejeta varstvo in princip, da se križance poskuša odstraniti iz populacije kot eden izmed ključnih upravljavskih ukrepov v Sloveniji. V Sloveniji imamo dva primera teh križanj. V Savinjski dolini gre za križanje med psom in volkom. Potomci so zdaj prva generacija in zgodba je relativno preprosta, saj je večina teh mladičev videti kot neki čudni psi. Lovci oziroma tisti, ki jih lovi, jih navsezadnje lahko prepoznajo. Malce bolj komplicirana zadeva je na Snežniku, kjer je trop, v katerem je samec križanec druge generacije. Gre za to, da imajo njegovi potomci pasje gene, vendar so po fizionomiji, po obliki telesa bolj podobni volkom. Tam je to selektivno odvzemanje križancev malce bolj kompleksno, ampak nedvomno je z varstvenega vidika dosti bolj zaželeno, da se te križance odstrani. Moramo vedeti, da je v Sloveniji kljub vsemu malo volkov in je vsak primer do neke mere anekdotičen. Če gledamo savinjski primer, kjer mladiči še niso začeli sami loviti, ne vemo, ali bi lovili bolj ali ne. Dejstvo je, da je pač samica naredila nekaj škode, prišla nekajkrat na pašnik, kar je še dodaten moment, saj vemo, da se živali učijo. Z vidika vprašanja, kaj mama s svojim vedenjem prenese na potomce, je lahko to problematično tudi pri volkovih. Podatkov z vidika tega, da bi križanci delali kaj drugače kot čisti volkovi, nimamo."
Ivan Kos o križancih med volkom in psom, ki so se pojavili tudi v Sloveniji.