Minister za okolje Simon Zajc in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec ob prihodu na strokovni sestanek na kmetijskem ministrstvu. Foto: BoBo

"Zadovoljni smo, da se je diskusija, ki se že nekaj mesecev obrača v javnosti, znova vrnila za strokovno omizje," je po sestanku na temo sprememb upravljanja zveri dejala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Za mizo so po njenih besedah sedli prav vsi deležniki, ki na kakršen koli način sodelujejo pri sistemu upravljanja zaščitenih zveri, in sicer ministrstvo za okolje, ministrstvo za kmetijstvo, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varovanje narave, Agencija RS za okolje (Arso), Kmetijsko gozdarska zbornica in Sindikat kmetov Slovenije.

O naši problematiki sem obvestil vse ministre v EU-ju, hkrati pa sem jih pozval, če imajo možnost prevzeti žive medvede in volkove iz Slovenije, naj mi to javijo. Upam, da dobimo kakšen pozitiven odziv, ker se mi zdi to še boljši način rešitve našega vprašanja.

Simon Zajc

"Obravnavali smo ukrepe, ki so namenjeni kmetovalcem za zaščito rejnih živali pred napadi divjih zveri, pogledali smo, koliko so ti ukrepi v praksi uporabni in kako bi jih bilo mogoče izboljšati ter zvišati stopnjo sofinanciranja Evropske unije (EU)," je pojasnila Pivčeva. Pri vprašanju izboljšanja sistema upravljanja zveri v Sloveniji se je poleg primernega števila zveri za Slovenijo odprlo tudi vprašanje rajonizacije – opredelitve območij, kjer lahko medved in volk živita, je nadaljevala.

Sestanek, ki je bil sklican po grožnjah sindikata kmetov s protesti in pozivu k odstopu okoljskega ministra Simona Zajca, potem ko se je povečalo število napadov volkov na rejne živali, je bil po ministrovih besedah konstruktiven.

"Vesel sem, da je do sestanka prišlo, vsi navzoči smo ga dojeli kot iskreno namero, da se ta problematika vrne tja, kamor sodi, torej za mizo, za katero sedijo predstavniki ministrstev, stroke, kmetov in lokalnih skupnosti," je bil zadovoljen minister za okolje Zajc in dodal, da so veliko pozornosti posvetili rajonizaciji in določitvi optimalnega števila zveri v Sloveniji, ki je ugodno tako za stanje populacije zveri kot za zmožnost sobivanja z ljudmi.

Navzoči so bili vsi ključni deležniki pri upravljanju zaščitenih zvermi. Foto: BoBo

Kompromis bo iskala delovna skupina

"To rešitev bo treba poiskati za mizo, kjer bodo navzoči predstavniki stroke in nevladnih organizacij, pa tudi seveda vsi, ki smo bili danes prisotni," je poudaril Zajc. Vsem bo ministrstvo poslalo poziv, naj pošljejo svojega kompetentnega predstavnika za delovno skupino, ki bo ustanovljena v roku 14 dni.

"V sklepu o ustanovitvi bo določeno, kaj je njihova glavna naloga, torej da ugotovijo, ali je za učinkovito upravljanje zveri primernejša rajonizacija ali pa število posamezne zveri, in do kdaj je to treba storiti," je povedal Zajc in dodal, da je to edini pravi način. Skupina bo ukrepe opredelila najpozneje do prihodnje pašne sezone, je še povedal minister.

"O naši problematiki sem obvestil vse ministre v EU-ju, hkrati pa sem jih pozval, če imajo možnost prevzeti žive medvede in volkove iz Slovenije, naj mi to javijo. Upam, da dobimo kakšen pozitiven odziv, ker se mi zdi to še boljši način rešitve našega vprašanja," je sklenil.

Medved: "Naše zahteve so bile uslišane"

Tudi predsednik sindikata kmetov Anton Medved je ocenil, da je bil sestanek konstruktiven. "Se premika. Naše zahteve so bile uslišane; nismo pričakovali, da se bo danes uredilo v celoti. Dobili smo zagotovila, da se bo začelo premikati in da bo v 14 dneh ustanovljena skupina, ki bo določila rajonizacijo – da bodo zveri tam, kjer so tudi zgodovinsko bile. Vztrajamo, da se morata volk in medved iz 'nezgodovinskih' predelov umakniti," je dejal. Izrazil je pričakovanje, da bodo ukrepi izvedeni do prihodnje pašne sezone.

Predsednik kmečkega sindikata Anton Medved (na levi) je srečanje označil kot pozitivno. "Se premika," je dejal. Foto: BoBo

Glede rajonizacije oz. conacije je direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem povedal, da je za medveda nekoč že obstajala – določene so bile osrednja cona, prehodna cona, ki je omogočala stik živali s sorodniki v širšem okolju, in cona, kjer medvedov ni bilo. Za volka conacije ni bilo, jo je pa po Oražmovih besedah mogoče brez težav določiti.

Tako za medveda kot volka bi bilo idealno prostrano strnjeno gozdno območje – kakršnega v Sloveniji ni; približek sta kočevsko in notranjsko območje, je dejal Oražem. Odločitev o območjih po njegovih besedah ne bo temeljila le na tem, kako posamezna vrsta živi, ampak tudi na družbeni sprejemljivosti. "Ta je temelj za dolgoročni obstoj teh živali povsod po svetu. Če namreč ni vse v nekih okvirih, ki jih družba lahko sprejme, to obstoj živali dolgoročno bolj ogroža kot trenutni odstrel," je dodal Oražem.

Šakal ne bo več zaščiten

Na sestanku so govorili tudi o upravljanju šakala, ki bo zaradi ugodnega stanja populacije umaknjen s seznama ogroženih zavarovanih živali, na katerem sta med drugim rjavi medved in volk. Ostal bo zavarovana vrsta, ga pa bodo upravljali po predpisih, ki urejajo lovstvo. Kot je povedal Oražem, bo načrt za upravljanje šakala, v katerem bo med drugim določena kvota za odstrel, določen v prihodnjih tednih.

Po besedah Pivčeve Šakal prehaja iz vrst zaščitenih živali med divjad, ki se prosto upravlja v lovskem režimu. "Na sestanku smo ugotovili, da so vse pravne podlage za to pripravljene in da si bomo prizadevali, da bodo čim prej pripravljeni strokovni lovskoupravljavski načrti," je navedla.

Šakal ne bo več zaščitena živalska vrsta. Foto: MMC RTV SLO
Upravljanje z zvermi bo določila delovna skupina