Posušeni morski konjički v steklenem kozarcu ... Foto: Reuters

Hongkong, predvsem predel Šeung Van, velja za trgovinsko središče tradicionalne kitajske medicine, zato tam kar mrgoli morskih konjičkov, posušenih in drug ob drugem pakiranih v plastične vrečke ali steklene kozarce. Podobno je z drugimi živalmi in rastlinami gobami, zelišči, jagodičevjem, ki po kitajski medicini pomagajo pri zdravljenju različnih obolenj, piše CNN.

Kitajska medicina verjame, da imajo morski konjički podobno moč kot viagra, zato jih v velikih količinah lovijo. Hongkong naj bi v obdobju 2004-2017 uvozil kar dve tretjini vseh morskih konjičkov, povpraševanje po njih vse bolj narašča tudi na Kitajskem, v Indoneziji in Tajvanu.

Strokovnjaki svarijo, da ni natančnih podatkov o številčnosti populacije morskih konjičkov po svetu, a opozarjajo, da so zaradi čezmernega ulova že v nevarnosti, da izumrejo. Te ribe, ki imajo konju podobno obliko glave in zavit rep, je namreč zelo težko preučevati, saj poseljujejo širne oceane, nekatere vrste so zelo majhne, druge pa si lahko za kamuflažo spreminjajo barvo. Po podatkih mednarodnega projekta Seahorse je število pripadnikov najmanj enajstih vrst morskih konjičkov v zadnjih 15 letih upadlo za 30‒50 odstotkov.

... ali kot prigrizek na palčkah. Foto: Reuters

"Človeškemu telesu da veliko energije"

Zakaj je zanimanje za te živali tako veliko? Morski konjički so bili prvič v knjigah o kitajski medicini omenjeni že leta 700, verjetno pa so jih ljudje lovili že mnogo prej, pravijo strokovnjaki. "Morski konjiček je zelo hranljiv, človeškemu telesu da veliko energije," je dejal profesor Lišing Lao in dodal, da posušene morske konjičke, ki jim dodajo zelišča in vse skupaj skuhajo kot čaj, kitajska medicina uporablja za zdravljenje astme in moških težav pri spolnosti, kot sta impotenca in prehiter izliv. Lixing sicer dodaja, da o tem ne obstajajo nobene klinično podkrepljene raziskave, a glas o "zdravilnih" učinkih konjičkov je vseeno močno razširjen v Hongkongu naj bi paketke posušenih morskih konjičkov večinoma kupovali moški, starejši od 50 let.

Morski konjički so sicer na papirju zaščitene živali, saj so bili leta 2002 uvrščeni v mednarodno pogodbo CITES, ki zagotavlja, da "mednarodna trgovina z v divjini živečimi živalmi in rastlinami ne bo ogrozila njihovega obstoja". Na tej podlagi je morske konjičke mogoče izvažati le, če je urejena vsa potrebna dokumentacija in je njihov ulov zakonit. A poznavalci opozarjajo, da je ureditev pripeljala do razmaha črnega trga. Največ morskih konjičkov naj bi bilo nezakonito ulovljenih na Tajskem, Filipinih, Kitajskem in v Avstraliji.

Lahko spreminjajo barvo, da se zlijejo z okoljem. Foto: AP

Samec poskrbi za naraščaj

Morski konjiček je poleg svoje oblike poseben tudi zato, ker so samci tisti, ki nosijo ikre. Samec ima na trebuhu namreč poseben mešiček. Za drstitev se samica oprime samca in mu izpusti v mešiček ikre, ki jih samec oplodi. Samica takrat preneha skrbeti za potomstvo, za samca pa se glavno delo šele začne. V mešičku tkivo samca nabrekne in se močno naguba. V nastale gube se porazdelijo ikre in se napnejo. Mešiček postane velik in samec je videti kot v nosečnosti, takšno stanje traja en mesec in pol, potem začne samec rojevati krči se in stresa ter iztiska mladico za mladico iz mešička. Za izpraznitev mešička potrebuje samec več dni. Zakaj poteka rojevanje tako, si znanstveniki niso enotni.