Raziskovalci Biotehniške fakultete v Ljubljani so namreč končali molekularno ekološko študijo genetike medvedov. Navesti velja, da je bilo v Sloveniji med letoma 1995 in 2007 odstreljenih 962 medvedov. MMC je zato preveril, kakšna je slovenska politika upravljanja z medvedi, h katerim ciljem stremi, zakaj odstreli in kaj o tem menijo nevladne organizacije.

Slovenska in evropska politika upravljanja z rjavim medvedom stremi k dolgoročni ohranitvi vrste rjavega medveda in njegovega življenjskega prostora ter zagotovitvi sožitja človeka s to živalsko vrsto, je za MMC pojasnil Janez Kastelic, vodja sektorja za politiko ohranjanja narave na ministrstvu za okolje in prostor.

Slovenska politika upravljanja z medvedi sledi evropski direktivi
Ko gre za upravljanje z rjavim medvedom, Slovenija po Kasteličevih besedah sledi evropski politiki. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in podrejeni ji Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) tako povzemata smernice t. i. evropske habitatne direktive. Ta govori o absolutnem varstvu zavarovanih prosto živečih živali, med katere sodi tudi rjavi medved. Ker pa to ni povsem mogoče, v 16. členu določa, pod katerimi pogoji se lahko izjemoma poseže v populacije. Države članice Unije, tudi Slovenija, morajo pri uveljavljanju tega člena delovati zelo skrbno, saj so o tem dolžne poročati Evropski komisiji, ki jih lahko, če ne sledijo »pravilom«, sankcionira, navaja Kastelic.

In zakaj je v Sloveniji potreben odstrel? Glede na zadnji osnutek Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave, sta glavna motiva, ki ju kot izjemi dopušča evropska direktiva, preprečevanje resne škode (zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu, vodi in drugih vrstah premoženja) ter interes zdravja ljudi, javne varnosti, socialni interes, gospodarski interes in interes koristnih posledic, ki so bistvenega pomena za okolje.

Lovska zveza: Brez odvzemov medvedov ne bo šlo
Nevladne organizacije s politiko vladnega upravljanja z medvedi niso (povsem) zadovoljne. Srečko Žerjav, direktor strokovne službe pri Lovski zvezi Slovenije, je za MMC sicer dejal, da je populacija medvedov v Sloveniji stabilna in da je ta živalska vrsta ogrožena le na področju zahodno od avtoceste Ljubljana-Sežana. »Naša pobuda za izgradnjo zelenih mostov na tem delu AC je tako več kot utemeljena,« je dodal. Medvedi so namreč niso le žrtve odstrela, temveč tudi cest.

Na vprašanje, ali bi se dalo konflikt človek-medved, ki je pogosto razlog za odstrel, reševati kako drugače, ne le z odvzemom, pa je odvrnil, da ja - z ustreznimi pogoji krmljenja, kar bi medveda odvrnilo od iskanja hrane v naseljih in njihovi okolici. »Zakonsko je to dopustno, v praksi pa tega ne izvajajo niti lovišča s posebnim namenom, ki delujejo v okviru Zavoda za gozdove,« je bil kritičen Žerjav. Ob tem je poudaril, da brez odvzemov medvedov iz narave vendarle ne bo šlo povsem.

Društvo za osvoboditev živali: Obstaja vrsta alternativ odstrelu
Kot je bilo pričakovati, so bili veliko bolj ostri v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice. Kot nam je zatrdil Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu, je politika ministrstva nezakonita. »Odstrel medveda je po predpisih samo skrajna možnost, če ni druge možnosti in če to ne škodi ohranitvi ugodnega stanja vrste /…/ Vedno pa so druge možnosti in ni potrebno ubiti živega bitja,« je prepričan. Pri tem je med alternativami za odstrel tako kot Žerjav navedel pravilno krmljenje, ki medveda rešuje odvisnost od človeka; odpravo vseh možnih dejavnikov, ki medveda privabljajo v naselja; odlov in preselitev; zavarovanje premoženja; izobraževanja lokalnega prebivalstva o biologiji medveda ter o sobivanju s to živalsko vrsto ipd.

»Politika upravljanja z medvedi bi morala temeljiti na ustvarjanju sožitja človek - medved, ki pa ga ni mogoče doseči z ubijanjem živih bitij. Dejstvo, da se vsako leto pobije okoli 100 medvedov, konfliktov pa naj bi bilo še vedno veliko, kaže na to, da to ni prava pot,« je še dodal Began.

Ustavno sodišče: Javnost lahko sodeluje pri oblikovanju politike
Letošnja odločba ustavnega sodišča je sicer nevladnim organizacijam oz. javnosti uradno omogočila participacijo pri oblikovanju odločitev, povezanih z odstrelom. Kot pravi Kastelic, je bilo sodelovanje med predstavniki države in civilne družbe dobro že prej, zdaj pa je le še bolj formalno. To pomeni, da ima javnost pravico podajati pripombe na vse vladne predloge, ki se tičejo, denimo, medveda.

Te pripombe nato preuči delavna skupina, ki vključuje nevladne organizacije. Državni Zavod za gozdove, ki je sicer odgovoren za pripravo načrta za odstrel, potem pripravi strokovno mnenje. Tega pod drobnogled vzame še strokovna komisija, ki ga lahko dopolni. Naš sogovornik z MOP-a pravi, da se država zaveda pomena vključenosti javnosti in da to dokazuje tudi opisani sistem sprejemanja odločitev, povezanih z medvedi, ki mora pred sprejetjem skozi toliko faz.

LZS in društvo: Vloga nevladnih organizacij se ne bo spremenila
In kako na to gledajo v nevladnih organizacijah? Žerjav je za MMC zatrdil, da LZS nima nikakršnega vpliva na izdelavo plana odvzema zaščitenih živalskih vrst. Hkrati je poudaril, da se ustavnih sprememb, po katerih naj bi bila javnost uradno vključena tudi v politiko upravljanja z medvedi, ne čuti. V LZS-ju so skeptični tudi glede prihodnosti, »saj je tudi pri odvzemu drugih živalskih vrst (divjad) težko uveljaviti naše strokovno mnenje«.

V dvomih so tudi v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice. Began opozarja, da država njihovih predlogov oz. pripomb na predpise, ki jim jih omogoča nova zakonodaja, ni dolžna sprejeti. »Zato se vloga javnosti kaj dosti ne bo spremenila, saj bo lahko država še naprej vodila politiko upravljanja z medvedi, ki ne bo v duhu sožitja med medvedi in ljudmi.«

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si