Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Foto: BoBo

Preprečevanje nastajanja odpadkov je najbolj zaželeno vedenje pri ravnanju z njimi – najboljši odpadek je namreč tisti, ki ga ni. Obstajajo številni načini, kako lahko proizvedemo manj odpadkov, eden najučinkovitejših pa je ponovna uporaba, so zapisali v sporočilu za javnost.

V Zbornici komunalnega gospodarstva so na okrogli mizi v Ljubljani ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov poudarili, da Slovenija na področju ločeno zbranih komunalnih odpadkov dosega dobre rezultate, pri ponovni uporabi pa zaostaja. Glavna vzroka za to sta pomanjkanje sistemskih rešitev, ki bi spodbujale ali olajšale možnosti in načine ponovne uporabe, in miselnost ljudi, ki ponovno uporabo podpirajo na načelni ravni, ne izvajajo pa je tudi v praksi.

"Slovenci imamo razmeroma visok življenjski standard in tudi zato se je potrošniška mentaliteta razvila v tej stopnji, da gremo raje v trgovino po nove dobrine, kot da bi popravljali ali ponovno uporabili stare," je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.

Na okrogli mizi so sogovorci soglašali, da bo potrebno v prihodnosti več pozornosti posvetiti osveščanju. Foto: GZS

Novi viri cenejši od že uporabljenih

Vlada je leta 2016 sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov, s katerima se ravna po strateških usmeritvah evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost tudi pripravi odpadkov za ponovno uporabo.

"Srečujemo se z absurdno situacijo, da so naravni viri cenejši kot že uporabljeni in reciklirani materiali, zato se ljudje morda še premalo zavedamo varovanja okolja s tega vidika," je izpostavila Jana Miklavčič, vodja Sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor.

Tekstil in kosovni odpadki

Po zadnjih podatkih Sursa smo v Sloveniji v letu 2015 uvozili 92.670 ton oblačil, od tega je bilo zgolj 2.153 ton ločeno zbranega tekstilnega materiala, za velik delež tekstilnega materiala pa sploh ne vemo, kje je in kam izginja. Problematični so tudi kosovni odpadki, saj med odpadki konča veliko kosov pohištva in drugih predmetov, ki bi jim lahko z majhnimi spremembami podaljšali življenjsko dobo.

Velik delež odpadkov še vedno konča tudi na divjih odlagališčih, ki jih je po zadnjih podatkih društva Ekologi brez meja okoli 10.000 po vsej Sloveniji. Resen problem današnje družbe je tudi kopičenje odpadne embalaže, ki je na eni strani tesno povezano z načinom proizvodnje, ker se za pakiranje izdelkov velikokrat uporabi več materialov, kot je treba, na drugi strani pa tudi z našo potrošnjo, saj vsak dan ustvarimo velike količine odpadne embalaže.

Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov se zato v Sloveniji posveča ravno
načinom, kako preprečiti nastajanje takih odpadkov in spodbujati načine, s katerimi bi lahko surovine znova uporabili.

Povprečno slovensko gospodinjstvo na leto kupi 35 kilogramov elektronike, medtem ko zbere le za 12 kilogramov e-odpadkov. Foto: Pixabay

Centri ponovne uporabe

V Sloveniji imamo na področju ponovne uporabe sicer veliko primerov dobrih praks.
Pred devetimi leti je zaživel prvi center ponovne uporabe, kjer zbirajo izdelke, ki jih ljudje ne potrebujejo več, in jih po simbolični ceni prodajo naprej. Danes ta dejavnost poteka v obliki mreže, kjer je povezanih sedem enot CPU-ja – v Ljubljani, Vojniku, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Kočevju, Ormožu in Miklavžu na Dravskem polju. Vsaka enota ima specifično področje dela, kar omogoča, da lahko v centrih ponujajo široko paleto storitev in izdelkov – od prenove in popravil pohištva, šivanja oblačil in torbic ter izdelovanja novih izdelkov upcycling.

V centrih ponovne uporabe iz starih izdelkov, pohištva in oblek pripravijo vsako leto 250 ton uporabnih kosov za nadaljnjo uporabo. Pri tem so pozorni na to, da pri popravilih ali izdelavi novih izdelkov ne uporabljajo novih materialov ali virov in da česar ne morejo uporabiti, reciklirajo ali usmerijo k različnim odjemalcem. Marinka Vovk, ustanoviteljica centrov ponovne uporabe, je poudarila, da smo v Evropi primer dobre prakse – druge države imajo več kot dvajset let prednosti na področju ponovne uporabe, pa smo jih pri učinkovitosti skoraj dohiteli. Ključna težava pa je, da je trg majhen in da primanjkuje sistemske podpore te dejavnosti.

Izmenjava oblačil

Danes kupujemo več oblačil kot naši predniki, več pa jih tudi pristane med odpadki.
Glavni vzrok za to pa je predvsem potrošniška miselnost, ki temelji na premisi kupi – uporabi – zavrzi. V Sloveniji je kot odgovor na povečanje tekstilnih odpadkov leta 2013 zaživel projekt Tekstilnica, ki javnost ozavešča o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov in vzpostavlja učinkovit sistem zbiranja in predelave rabljenega tekstila.
Na začetku je izmenjevalnico obiskala le peščica ljudi, v letu 2018 pa se je dogodkov izmenjave oblačil udeležilo skupaj več kot 620 obiskovalcev, skupno pa so izmenjali več kot tono oblačil.

"Začetki so bili skromni, plašni, nošenje oblačil iz druge roke je bilo povezano z občutkom pomanjkanja. Z vztrajnostjo smo dosegli, da zdaj prevladuje ekološka nota in ljudje izmenjujejo tudi zato, ker se zavedajo negativnega vpliva tekstilne industrije in z njim povezanega potrošništva na okolje," je dejala Katja Sreš, iz društva Ekologi brez meja.
V Društvu Ekologi brez meja so opozorili, da je danes v Sloveniji izmenjav vse več, žal pa so razmere na področju zbiranja tekstila zelo slabe in tako je tudi prihodnost projekta Tekstilnica danes negotova.

Trgovina brez embalaže

V lanskem letu je v Sloveniji zaživela tudi prva trgovina brez embalaže Rifuzl. O problematiki odpadne plastike in odpadkov se govori veliko, pa vendar je konkretnih sistemskih rešitev premalo. Primož Cigler je zato skupaj s partnerico Manco želel ponuditi potrošnikom možnost, da se lahko odločijo za nakupovanje brez embalaže, in s tem tudi možnost za manjši vpliv na okolje.

V sklepnem delu okrogle mize so sogovorci ugotavljali, da bo treba v prihodnosti več pozornosti posvečati sistematičnemu in kontinuiranemu ozaveščanju ter iskanju konkretnih sistemskih rešitev, ki bodo omogočale, da lahko tako potrošniki kot proizvajalci ponovno uporabo enostavno uresničujejo v praksi.