Povprečno slovensko gospodinjstvo na leto kupi 35 kilogramov električne in elektronske opreme, medtem ko zbere le za 12 kilogramov e-odpadkov. Foto: Pixabay

Odpadna električna in elektronska oprema spada med najhitreje rastoče oblike odpadkov na svetu. Zaradi svoje sestave in vsebnosti nevarnih sestavin je to posebna vrsta odpadkov, ki jo je treba ločevati od preostalih odpadkov ter ustrezno obdelati in predelati.

Po podatkih ZN-a po svetu recikliramo samo 20 odstotkov teh odpadkov, zato vsako leto kar 40 milijonov ton elektronskih naprav konča na odlagališčih, v sežigalnicah, v nezakoniti trgovini ali se z njimi neprimerno ravna. In to čeprav je na območju 66 odstotkov svetovnega prebivalstva ravnanje z e-odpadki zakonsko urejeno.

Odpadna električna in elektronska oprema spada med najhitreje rastoče oblike odpadkov na svetu. Foto: BoBo

Škodljivi vplivi

S tem zapravljamo dragocene surovine, hkrati pa e-odpadki, če z njimi ne ravnamo ustrezno, škodujejo ljudem in okolju, navaja mednarodni WEEE forum, ki združuje organizacije s področja ravnanja z e-odpadki in ki je današnji dan določil za drugi mednarodni dan e-odpadkov. Lani, na prvi mednarodni dan e-odpadkov, je dejavnosti za ozaveščanje prebivalcev organiziralo več kot 50 organizacij iz več kot 40 različnih držav. Članica WEEE foruma je tudi Slovenija.

Povprečno slovensko gospodinjstvo v enem letu kupi 35 kilogramov nove električne in elektronske opreme, medtem ko zbere le 12 kilogramov odpadne električne in elektronske opreme, na svoji spletni strani navaja družba Zeos in pojasnjuje, da je mogoče ustrezno oddano odpadno električno in elektronsko opremo v veliki meri reciklirati, nekatero celo 90-odstotno.

E-odpadkov iz leta v leto več

V Sloveniji je bilo v letu 2017 zbranih za dobrih 12.643 ton odpadne električne in elektronske opreme, od tega je skoraj 70 odstotkov zbrala družba Zeos, kažejo podatki agencije za okolje. Količine se povečujejo, saj je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji v letu 2014 zbrane odpadne električne in elektronske opreme skoraj 9.700 ton, kar je bilo takrat 13 odstotkov več kot v letu 2013.

Ljudje lahko e-odpadke ali naprave, ki jih ne potrebujejo več, prodajo ali podarijo, če so ti še uporabni, odslužene pa lahko brezplačno prinesejo v zbirne centre, zabojnike za e-odpadke ali oddajo nekaterim trgovcem.

Ob mednarodnem dnevu e-odpadkov v tem času po Sloveniji poteka več različnih akcij in dogodkov. Na ljubljanskem Kongresnem trgu tako poteka dogodek v okviru akcije zbiranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev Prinesi stare baterije, ki jo organizira družba Zeos skupaj z več partnerji.

E-odpadki postajajo vedno večji problem