Kot komisar je moral Potočnik vsak predlog varovanja okolja utemeljiti skozi prizmo gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. S slovensko vlado pa ima v četrtek sestanek na temo krožnega gospodarstva. Klima se je končno začela spreminjati, pravi. Foto: EPA
Kot komisar je moral Potočnik vsak predlog varovanja okolja utemeljiti skozi prizmo gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. S slovensko vlado pa ima v četrtek sestanek na temo krožnega gospodarstva. Klima se je končno začela spreminjati, pravi. Foto: EPA
false
Brez ponovne uporabe že uporabljenih materialov bo blaginjo na svetovni ravni nemogoče doseči, pravi Potočnik. Foto: Reuters
Zemlja
Brez celostnega upoštevanja naravnega okolja in vseh stroškov, ki jih izraba virov povzroča, ne bomo prišli daleč. Foto: BoBo


Stoletje, ki je za nami, je bilo v znamenju eksplozije izrabe naravnih virov, je na predavanju na Inštitutu Jožefa Stefana poudaril nekdanji evropski komisar za okolje Potočnik. Populacija je poskočila za faktor tri; še večja je bila rast rudarjenja gradbenih materialov (samo Kitajska je od 2011 do 2013 porabila več cementa kot ZDA v vsem 20. stoletju), ki se je povečala kar za 37-krat, rudarjenje mineralov je eksplodiralo za 27-krat, uporaba fosilnih goriv se je povečala za 12-krat, rast toplogrednih plinov pa za 13-krat. Ob vsem tem se je izrazito povečala tudi premoženjska neenakost, v kateri ima 62 ljudi več bogastva kot polovica svetovnega prebivalstva, je nanizal.

Zelo pomemben podatek je, da razvite države porabijo 10-krat več materiala kot nerazvite. Zato raven blaginje, kot jo je dosegel razviti svet, ni mogoča na svetovni ravni ob trenutnem načinu proizvodnje in porabe, je opozoril. "Zato moramo mi pokazati, da smo sposobni in voljni zmanjšati porabo," je dodal in opomnil, da je to edini način rasti blaginje in gospodarstva. Upada učinkovitost uporabe materialov, saj se je proizvodnja začela seliti v manj učinkovite države.

To pa zahteva nujno konkretizacijo ciljev. "Lahko 10.000-krat zapišemo, da vsi potrebujejo čisto vodo, ampak če ne zavaruješ virov in ustvariš okolja, ki bo to omogočalo, potem nisi naredil nič," je bil jasen. Ukrepi pa morajo biti celostni, samo obvladovanje izpustov CO2 ni dovolj, če se ne vključi zraven še izraba zemlje, vode in materiali.

Naravni koncept, ki pa mu trenutno nismo blizu
Tu po njegovih besedah v igro pride koncept krožnega gospodarstva, sicer vzet iz narave. "Recikliranje je najboljša izmed slabih možnosti in ni končna rešitev. Uporaba materialov bi morala biti nastavljena tako, da se uporabljajo tako dolgo, dokler je mogoče," je morda na presenečenja marsikoga dejal Potočnik. Osnova mora biti popolna sprememba ekonomskega modela, je pristavil. "Caterpillar pri svojih strojih npr. že uporablja dele, ki so bili uporabljeni po šestkrat ali sedemkrat," je navedel primer drugačnega pristopa k daljši uporabi materialov, ki bo zahtevala drugačen pristop k oblikovanju, razvoju, sprejemanju politik … na številnih področjih, ne le znotraj posameznih panog.

A Potočnik teh sprememb ne bi prepustil nevidni roki trga. Ta po njegovih besedah v svojih izdelkih in storitvah ne odraža resničnih razmer in stroškov, zato ni pričakovati, da bo tržna pobuda tista, ki bo razvoj usmerila v krožno gospodarstvo. "Zato potrebujemo zakonodajo, ki bo spodbujala inovacije, boljše oblikovanje proizvodov, ki bo usmerjala obnašanja porabnikov in ustrezne poslovne modele," je pojasnil.

Treba bo deliti
V družbi namreč že obstajajo številne presežne zmožnosti, eden najbolj izstopajočih primerov pa je osebni avtomobil, ki v Evropi v povprečju dosega zgolj dvoodstotno stopnjo izrabe. In nekatera podjetja so to izkoristila kot svoj poslovni model. "Airbnb in Uber sta ugotovila, da so določene zmogljivosti v družbi neizrabljene in da jih ljudje lahko delijo. In nastali sta zelo uspešni zgodbi," je dal primer.
Krožno gospodarstvo je prav tako velika priložnost za večjo stroškovno konkurenčnost, saj, tako Potočnik, v evropski industriji stroški materialov predstavljajo 48 odstotkov stroškov. "Če želijo podjetja zmanjšati stroške, je odgovor enostaven – manj materialov. Ti tudi ne protestirajo pred stavbami, tako kot ljudje, zato nisem nikoli razumel, zakaj politike tega niso nikoli vključile v svojo agendo," je ponudil rešitev.
Evropa je na tem področju tudi zelo ranljiva saj več kot 90 odstotkov materialov, ki jih uporabljamo v visoki tehnologiji, uvozimo. Na žalost, je razkril, politik ne vodijo nujnosti, ampak ekonomska upravičenost. "Evropski komisiji je treba vsak okoljski predlog utemeljiti s tem, da ima tudi realno ekonomsko ozadje, sama nujnost ni dovolj," je podelil svojo komisarsko izkušnjo.

Slovenija je za te spremembe idealno pozicionirana, je prepričan, ker imamo populacijo, ki razume in se zavzema za ohranitev narave. Na vprašanje, kako pa ljudi prepričati, da so nove tehnologije varne in koristne, je predlagal čim večjo preglednost, se pravi čim več pogovorov in materialov o tematiki ter "ponavljati, ponavljati, ponavljati". "Če se nam ne bo uspelo dogovoriti, je edini izhod vojna, drugega izida ne vidim," je bil nazoren za konec.