Glede na ocene prizadetosti nasadov v maju lahko po navedbah KGZS-ja pričakujemo precejšen izpad pridelka tudi pri jablanah in hruškah, zlasti pri zgodnjih sortah, ki so bile bolj izpostavljene pozebi. Foto: Goran Rovan
Glede na ocene prizadetosti nasadov v maju lahko po navedbah KGZS-ja pričakujemo precejšen izpad pridelka tudi pri jablanah in hruškah, zlasti pri zgodnjih sortah, ki so bile bolj izpostavljene pozebi. Foto: Goran Rovan

Kot je povedal direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole, so imeli letos odlično sezono jagod, na katere pozeba ni vplivala. Na češnjah, slivah in breskvah pa je zaradi pozebe škoda 100-odstotna. Kakšna škoda bo na jablanah, ni mogel točno napovedati, saj imajo nasade vse od Kostanjevice na Krki do Štajerske. "Pričakujem, da bo velik izpad pridelka, saj so razmere na terenu res zelo žalostne," je dejal Kozole. Škoda na hruškah bo po njegovih ocenah več kot 90-odstotna. Ob tem pričakuje, da bo letina jabolk na ravni let 2016 oz. 2017, ko je bila prav tako močna pozeba.

Direktor podjetja Mirosan v Kasazah pri Žalcu Vlado Korber je dejal, da so lani pridelali 5500 ton jabolk, vendar jih je bilo veliko primernih le za predelavo, kar je bilo prav tako posledica lanske pozebe. Letošnja pozeba jablani ni bila naklonjena, saj je hladno vreme pospešilo odpadanje plodičev, preostali pa bodo drobni. Pričakujejo petino normalne letine jabolk, kar pomeni okoli 1200 ton, namesto 6000 ton. Sadovnjake jablan imajo sicer na površini okoli 140 hektarjev, hruške pa na dobrem hektarju in so prav tako močno prizadete od pozebe.

"Slabša oskrba s slovenskim sadjem zaradi spomladanske pozebe se že pozna, saj slovenskih marelic, breskev, češenj in sliv na trgu praktično ni. Manj je tudi jagodičevja, kot so jagode, ribez, robide, maline," so povedali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Glede na ocene prizadetosti nasadov v maju lahko po njihovih navedbah pričakujemo precejšen izpad pridelka tudi pri jablanah in hruškah, zlasti pri zgodnjih sortah, ki so bile bolj izpostavljene pozebi.

"Že tako nizka stopnja samooskrbe z domačim sadjem bo letos še bistveno manjša," so ocenili. Kot so še opozorili, je bilo v Sloveniji pred dobrimi 15 leti nekaj več kot 3000 hektarjev gostih sadovnjakov jablan, leta 2013 jih je bilo 2620 hektarjev, leta 2015 2440 hektarjev in leta 2019 le 2240 hektarjev.